Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je 26. in 27. junija 2025 potekalo srečanje mreže CoNOSC (Council for National Open Science Coordination). Predstavniki trinajstih držav so se v Ljubljani osredotočili na učinke odprte znanosti, njeno prepletanje z umetno inteligenco ter na gradnjo odpornih in zaupanja vrednih odprtih raziskovalnih okolij.
Učinki odprte znanosti
Mreža nacionalnih koordinatorjev za odprto znanost iz različnih evropskih držav je razpravljala o tem, kako odprta znanost vpliva na akademski napredek, gospodarstvo in širšo družbo. Predstavljeni so bili primeri, kot so odprti raziskovalni viri med epidemijo COVID-19, bioinformacijske infrastrukture ter nacionalni repozitoriji več evropskih držav. Raziskave kažejo, da odprti dostop, deljenje podatkov in širša vključenost raziskovalcev povečujejo učinkovitost in produktivnost ter prinašajo tudi gospodarske koristi.
Poseben poudarek je bil namenjen priporočilom projekta PathOS, ki med drugim poziva k večji podpori raziskavam o učinkih odprte znanosti, boljšemu zbiranju podatkov ter usklajevanju pristopov vrednotenja znotraj institucij.
V skupinski razpravi so člani mreže izpostavili, da je za odločevalce ključno oblikovati različne pripovedi o vplivu odprte znanosti, saj primere dobre prakse najlažje razumejo skozi konkretne zgodbe – od razvoja cepiv do izboljšanja transparentnosti raziskav. Hkrati so poudarili potrebo po dodatnih dokazih o vplivu odprte znanosti na nova raziskovalna področja, sodelovanje, družbene koristi in konkurenčnost.
Umetna inteligenca in odprta znanost
Razprave so izpostavile tako priložnosti kot tveganja, ki jih prinaša umetna inteligenca. Udeleženci so opozorili na izzive, kot so zanesljivost AI-orodij, ponovljivost raziskav, pristranskosti, netransparentnost in možnost zlorabe odprtih vsebin. Hkrati AI ponuja pomembne priložnosti: lahko pospeši raziskovalne procese, omogoča boljši dostop do znanja, podpira upravljanje podatkov ali prispeva k prepoznavanju kakovostnih informacij.
Dogodek je poudaril, da morajo oblikovalci politik zagotoviti, da se razvoj umetne inteligence odvija v skladu z vrednotami odprte znanosti, ter vlagati v rešitve, ki spodbujajo odgovorno uporabo AI. Ključno je tudi opolnomočenje raziskovalne skupnosti, da lahko ponudi na dokazih utemeljene predloge za regulacijo AI.
Odpornost odprtih raziskovalnih ekosistemov
Osrednje predavanje je opozorilo na pomen odprte znanosti pri zagotavljanju odpornosti raziskovalnih okolij, zlasti v kontekstu političnih pritiskov, izgube podatkov ali omejevanja dostopa do raziskovalnih rezultatov. Med ključnimi poudarki je bilo, da morajo biti odprte raziskovalne infrastrukture jasno upravljane, neodvisne in razpršeno vzdrževane, saj s tem ostajajo zanesljiv, nevtralen in dostopen vir znanja.
Zaključki
Srečanje CoNOSC v Ljubljani je pokazalo, da je prihodnost odprte znanosti neločljivo povezana z boljšim razumevanjem njenih učinkov, usklajevanjem politik umetne inteligence z odprtimi vrednotami ter gradnjo odpornih raziskovalnih praks in infrastrukture. Udeleženci so poudarili potrebo po prepričljivih, z dokazi podprtih pripovedih o koristih odprte znanosti ter po odgovorni rabi AI, ki bo služila raziskovalni skupnosti in družbi.
Povzeto po poročilu CoNOSC z 21. oktobra 2025.
