SSOZ naslovila poziv na MVZI za podporo pravici do sekundarnega publiciranjaPredsednica Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ), dr. Ana Slavec, je na naslovila uradni dopis, v katerem apelira na podporo predlaganim dopolnitvam . Predlog, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, predvideva dopolnitev 41. člena zakona z uvedbo pravice do sekundarnega publiciranja.Ta sprememba, ki jo je lani predlagala Rektorska konferenca Republike Slovenije, omogoča avtorjem javno financiranih raziskav, da takoj po objavi v znanstvenih revijah svoje delo ponovno objavijo v odprtih repozitorijih. Po mnenju SSOZ bi to rešilo problem, s katerim se raziskovalci pogosto soočajo zaradi trenutne prakse založnikov, ki od njih zahtevajo izključni prenos materialnih avtorskih pravic. Takšne zahteve omejujejo dostopnost raziskovalnih rezultatov, ki jih financirajo javna sredstva, in so v nasprotju z načeli odprte znanosti.Čeprav je MVZI predlog podprlo, mu nasprotuje , ki deluje pod okriljem . SSOZ opozarja, da nasprotovanje URSIL ne odraža javnega interesa in je bolj usklajeno z interesi komercialnih založnikov, kar zavira uresničevanje nacionalnih strateških ciljev na področju odprte znanosti.V dopisu je predsednica SSOZ poudarila, da bi uvedba pravice do sekundarnega publiciranja Slovenijo postavila ob bok državam, kot so Nemčija, Avstrija, Francija in Španija, ki so to pravico že vključile v svojo zakonodajo. Spremembe bi okrepile položaj raziskovalcev v pogajanjih z založniki in omogočile večjo dostopnost znanstvenih objav tako raziskovalnim institucijam kot širši javnosti.SSOZ poziva MVZI, naj vztraja pri podpori predlaganim dopolnitvam, saj bi te pomembno prispevale k uresničevanju ciljev odprte znanosti, izboljšale prepoznavnost raziskav ter okrepile znanstveno in družbeno vrednost rezultatov javno financiranega raziskovanja.Celoten dopis predsednice SSOZ je na voljo tukaj: 

Zagon EDCH in ALMASI: Prihodnost diamantnega odprtega dostopaVabljeni na zagon in projekta ALMASI (Aligning and Mutualizing Nonprofit Open Access Publishing Services Internationally), ki bosta potekala 14. in 15. januarja 2025 v Madridu, v Španiji (sedež FECYT v Narodnem muzeju znanosti in tehnologije).Dogodek bo osredotočen na predstavitev ključnih značilnosti Evropskega središča zmogljivosti za diamantno odprto znanost, vključno z različnimi priložnostmi za aktivno sodelovanje in povezovanje. Prav tako bo predstavljen pomen projekta ALMASI v globalem okolju diamantnega odprtega dostopa (Diamond Open Access oz. DOA) ter njegovi ključni elementi.:Zagon projekta ALMASI – 14. januar 2025, od 14:00 do 19:00 (CET)Zagon Evropskega središča zmogljivosti za diamantno odprto znanost (EDCH)– 15. januar 2025, od 10:30 do 18:00 (CET) je namenjen vsem, ki jih zanimajo tematike in razvoj na področju diamantnega odprtega dostopa. Uvodni deli dogodka bodo v živo predvajani na YouTubu. Registrirate se lahko za celoten dogodek ali pa le za posamezne dele (ALMASI ali EDCH).  so odprte do 12. decembra 2024. Evropsko središče zmogljivosti za diamantno odprto znanost (EDCH) stremi k okrepitvi skupnosti diamantnega odprtega dostopa v Evropi s podporo evropskim institucionalnim, nacionalnim in disciplinarnim centrom zmogljivosti, založnikom ter ponudnikom storitev, ki delujejo na področju znanstvenega objavljanja v režimu DOA.Projekt ALMASI (Aligning and Mutualizing Nonprofit Open Access Publishing Services Internationally) si prizadeva razviti neprofitno, kakovostno in trajnostno okolje znanstvene komunikacije, ki bo povezovalo Afriko, Evropo in Latinsko Ameriko. 

Slovenska skupnost odprte znanosti z novimi pravili in vodstvom odpira novo poglavjeSlovenska skupnost odprte znanosti, ki združuje , leto 2024 zaključuje z odločnimi koraki k še večji odprtosti, sodelovanju in odličnosti. Na seji Skupščine, ki je potekala 4. oktobra 2024, so člani sprejeli nova Pravila o delovanju, s katerimi se uvaja posodobljena notranja ureditev. Pravila določajo vzpostavitev funkcij predsednika in podpredsednika, kar omogoča bolj učinkovito vodenje skupnosti, ki si prizadeva za dostopnost in transparentnost znanstvenega dela.Z velikim veseljem in ponosom delimo, da je bila na naslednji seji Skupščine, 15. novembra 2024, za prvo predsednico Slovenske skupnosti odprte znanosti izvoljena dr. Ana Slavec, docentka in znanstvena sodelavka na in raziskovalka na . Ob njej bo funkcijo podpredsednika prevzel dr. Sebastian Dahle, docent in znanstveni sodelavec na . Oba sta tudi dolgoletna člana , priznana raziskovalca in strokovnjaka za odprto raziskovanje ter predana zagovornika odprte znanosti.Slovenska skupnost odprte znanosti je osrednja platforma za spodbujanje odprtega dostopa do znanstvenih publikacij in podatkov, povezovanje raziskovalcev ter sodelovanje z odločevalci pri oblikovanju politik odprte znanosti. Skupnost sestavlja širok nabor članov iz različnih disciplin, ki so strokovnjaki za različna področja odprte znanosti, od odprtih objav, odprtega založništva, ravnanja z raziskovalnimi podatki, infrastruktur za odprto znanost, avtorskopravne zakonodaje in vrednotenjem raziskovalne dejavnosti. Skupaj bodo spremljali implementacijo politik odprte znanosti ter si prizadevali, da bi odprta znanost postala standard raziskovalnega delovanja. Nova pravila in vodstvo simbolizirajo njen nenehni razvoj ter zavezanost ciljem, kot so: krepitev sodelovanja med znanstvenimi institucijami, raziskovalci in širšo javnostjo, izboljšanje dostopnosti raziskovalnih rezultatov ter ozaveščanje o pomenu odprte znanosti za družbo in razvoj.SSOZ aktivno povezuje raziskovalce in spodbuja sodelovanje ter izmenjavo znanja. Tako pomembno prispeva k oblikovanju znanstvenega okolja, ki temelji na dostopnosti, transparentnosti in inovacijah. Nova struktura vodenja bo še dodatno podprla te aktivnosti ter utrdila položaj Slovenske skupnosti odprte znanosti kot ključnega partnerja pri razvoju odprtega raziskovanja in inovacij v Sloveniji.Novo vodstvo s predsednico dr. Slavec in podpredsednikom dr. Dahlejem prinaša svežo energijo in jasno vizijo prihodnosti. Oba izvoljena predstavnika sta poudarila svojo zavezanost nadaljevanju odličnega dela skupnosti, učinkoviti komunikaciji z različnimi deležniki ter prizadevanjem za krepitev njenega položaja in ugleda na nacionalni in mednarodni ravni.Slovenska skupnost odprte znanosti bo v leto 2025 stopila z jasno vizijo in novimi priložnostmi za sodelovanje, gradnjo mostov in ustvarjanje napredne, povezane znanstvene skupnosti. Skupaj ustvarjamo znanost, ki je dostopna vsem!

Mednarodni vpogled v Diamond Open Access – Kako DOA deluje čezmejno?Projekt vabi na informativni dogodek v okviru serije predavanj “Trajnostno oblikovanje preobrazbe odprtega dostopa. Diamond OA kot alternativa”:  Dogodek bo potekal v sredo, 5. decembra 2024, s pričetkom ob 14. uri (do 15.30), in bo v angleščini.Diamantni odprti dostop (DOA) si prizadeva odpraviti neenakosti v znanstvenem založništvu z več ključnimi mehanizmi. Z odpravo stroškov objave želi zmanjšati elitistične prakse izbire in omiliti tako institucionalne kot mednarodne razlike v dostopu do možnosti objavljanja. Kot globalno gibanje DOA spodbuja mednarodne povezave: digitalne publikacije so dostopne po vsem svetu, raziskovalcem pa omogoča deljenje njihovih del neodvisno od domačih institucij.Številne mednarodne pobude trenutno spodbujajo rast DOA in ponujajo dragocen vpogled v raznoliko globalno pokrajino tega gibanja. Vendar pa ostajajo izzivi. Kakšne ovire otežujejo mednarodno sodelovanje na tem področju? Kakšna infrastruktura bi najbolj podprla učinkovito globalno sodelovanje? In katere lekcije lahko izluščimo iz obstoječih izkušenj z DOA? Dogodek bo raziskoval ta vprašanja in osvetlil možnosti ter poti za bolj vključujočo in dostopno prihodnost znanstvenega založništva.Gostje dogodka: Fernanda Beigel: glavna raziskovalka pri ter direktorica (CECIC, Univerza Cuyo, Argentina) Caroline Edwards (Birkbeck, Univerza v Londonu): izvršna direktorica in višja predavateljica za sodobno literaturo in kulturo Pierre Mounier (École des Hautes Études en Sciences Sociales): so-koordinator in so-vodja projekta Na dogodku bomo predstavili dobre prakse in razpravljali o naslednjih temah: Dystopija: Kaj, če bi DOA izginil? Utopija: Kako bi izgledala globalna revolucija DOA? Zakaj mora biti DOA globalen? Katere so slabosti in tveganja globalnih pobud DOA? Kateri so posebni izzivi pri DOA publikacijah ali pobudah v Franciji, Združenem kraljestvu in Argentini?Za udeležbo se prijavite na naslednji povezavi:Za dodatna vprašanja glede dogodka kontaktirajte Karin Stork () ali Martino Benz ().

Spletni seminar – The State of Open Science in Slovenia: An RDA Europe WebinarVljudno vabljeni na spletni seminar , ki bo potekal v četrtek, 28. novembra 2024 od 13:00 – 14:00.Na spletnem seminarju bomo predstavili aktualno stanje na področju odprte znanosti v Sloveniji, načrte ter ključne pobude in projekte, ki prispevajo k širjenju odprtega dostopa do znanstvenih podatkov, trajnostnemu ohranjanju raziskovalnih virov in vključevanju raziskovalne skupnosti v razvoj raziskovalne infrastrukture. Dogodek bo odličen prostor za izmenjavo znanja ter razpravo o možnostih in izzivih pri implementaciji odprte znanosti v Sloveniji.Na spletni seminar se lahko prijavite na spodnji povezavi, kjer boste prejeli vse potrebne informacije za dostop do dogodka:.

Poročilo o raziskavi: Strateški pristopi k odprti znanosti in raziskovalno vrednotenje odprte znanosti podaja celovit vpogled v vlogo organizacij za financiranje in izvajanje raziskav pri spodbujanju odprte znanosti. je s pomočjo ankete zbrala informacije o strateških pristopih svojih članic, vključno z njihovimi praksami pri ocenjevanju raziskav, spremljanju ter zbiranju dokazov. Ugotovitve v poročilu bodo prispevale k večjemu vplivu odprte znanosti na razprave o raziskovalni in inovacijski politiki, spodbujale medsebojno učenje ter usklajevanje politik med članicami.Odprta znanost (tudi odprte raziskave) je opredeljena kot ambicija omogočiti odprt, dostopen in ponovljiv dostop do raziskovalnega znanja za vse. V okviru tega poročila odprta znanost zajema širok spekter politik in praks, kot so odprti dostop do raziskovalnih rezultatov (publikacij, podatkov, programske opreme itd.), odprte raziskovalne metode, odprto ocenjevanje, vključevanje družbe, državljanska znanost, odprto izobraževanje in drugo.Science Europe, združenje, ki predstavlja 40 javnih organizacij za financiranje in izvajanje raziskav iz 29 evropskih držav, podpira odprto znanost kot ključno sestavino učinkovitega raziskovalnega sistema in kot pomemben dejavnik razvoja raziskovalne kulture. Reforma ocenjevanja raziskav je ključna za uresničitev teh ciljev, ki so osrednjega pomena za skupno oblikovanje prihodnosti raziskav v Evropi in širše.Rezultati ankete kažejo, da je odprta znanost ključna strateška prednostna naloga za organizacije, ki vključujejo odprt dostop do publikacij, FAIR podatkov, odprte raziskovalne metode in druge prakse. Poudarja se njen vpliv na izboljšanje kakovosti raziskav in družbeni učinek. Kljub finančnim omejitvam in vplivom na kariere raziskovalcev organizacije razvijajo politike in vključujejo odprto znanost v ocenjevanje raziskovalcev, pri čemer ponujajo podporo prijaviteljem.Spremljanje odprte znanosti se osredotoča na tradicionalne elemente, kot sta odprt dostop in FAIR podatki, medtem ko širši vidiki prejemajo manj pozornosti. Širitev teh praks in razvoj mednarodnih metodologij ostajata ključna izziva. Mednarodne pobude, kot sta in , si prizadevajo za večjo usklajenost in napredek. Poročilo ankete ponuja opisno analizo vloge evropskih javnih organizacij za financiranje in izvajanje raziskav v spreminjajočem se okolju odprte znanosti in reforme ocenjevanja raziskav. Ker ti temi pridobivata vse večjo pozornost tako v raziskovalni skupnosti kot med oblikovalci politik, ugotovitve kažejo, kako člani Science Europe aktivno oblikujejo in prispevajo k tem spremembam. Poročilo povzame rezultate ankete in predstavi, kako Science Europe in njene članice nameravajo podpirati nadaljnji napredek na teh področjih.