Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2024, ter raziskovalni infrastrukturi in organizirajo bienalno mednarodno konferenco »Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika,« ki se ponaša z več kot . Leta 2016 so uvedli tudi tematsko širitev na digitalno humanistiko. Organizacijski odbor konference letos upravlja , organizacija pa poteka v sodelovanju s , ki bo dogodek gostila 19. in 20. septembra 2024.Konferenca zajema različne tematike, ki vključujejo, vendar niso omejene na: govor in ostale eno- in večjezične jezikovne tehnologije, digitalno jezikoslovje (prevajalske študije, korpusno jezikoslovje, leksikologijo in leksikografijo), standardizacijo (digitalna humanistika in zgodovinske študije, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, arheologija in likovna umetnost), digitalno humanistiko in izobraževanje ter digitalno založništvo. Cilj je povezati raziskovalce z različnih področij in z različnimi metodološkimi pristopi.Še vedno je možno prijaviti svoj prispevek v obliki razširjenih povzetkov in celotnih raziskovalnih člankov. Prispevajo lahko tudi študenti, med katerimi bo izbran tudi najboljši študentski prispevek. Za več informacij o tem, kako lahko prispevate svoj članek, najdete na . najdete tudi ostale potrebne informacije, na primer urnik in pomembne lokacije in datume konference, panele, predkonferenčne dogodke in ostalo.Prijave na konferenco so že odprte, registrirate se lahko do 8. septembra 2024 na . Udeležba je brezplačna, razen, če želite prispevati k programu.

Predstavitev SPOZNAJ: Elektronski laboratorijski dnevniki organizira serijo predstavitev na temo odprte znanosti. Dogodki so namenjeni širši javnosti, še posebej raziskovalnemu, strokovnemu in knjižničnemu osebju. Eden izmed dogodkov bo tudi spletni seminar o elektronskih laboratorijskih dnevnikih, ki bo potekal 19. septembra 2024 ob 10.30.Elektronski laboratorijski dnevniki so računalniški programi, zasnovani tako, da posnemajo videz in funkcionalnosti papirnih laboratorijskih dnevnikov. Običajno se uporabljajo v raziskovalni dejavnosti in inženirstvu ter drugod, kjer je potrebno dokumentiranje eksperimentov in podobnih laboratorijskih postopkov. Elektronske različice nudijo nekatere prednosti, med drugim: možnost upravljanja z raziskovalnimi podatki, boljša varnost, sledljivost in kolaborativno delo.Spletni seminar bo potekal preko Zoom-a, vodila ga bosta dr. Matjaž Hren (SciNote, LLC) in dr. Luka Suhadolnik (Quipnex d.o.o.), ki bosta predstavila dva elektronska laboratorijska dnevnika, ki so ju razvili slovenski raziskovalci in raziskovalke: ter . Predstavila bosta splošne značilnosti elektronskih dnevnikov, njihovo delovanje, ciljne uporabnike in primerljivost z drugimi tipičnimi digitalnimi orodji (npr. Microsoft Excel). Naslovljena bo tudi korelacija elektronskih laboratorijskih dnevnikov in odprte znanosti ter vprašanje, kako lahko prav ti poenostavijo ravnanje z raziskovalnimi podatki.Na brezplačni spletni seminar se lahko prijavite na . 

Spletni seminar OPERAS za manjše založnike obvešča, da bo v torek, 10. septembra 2024, potekal brezplačen spletni seminar, namenjen podpori manjšim založnikom, ki si prizadevajo k izdaji publikacij v odprtem dostopu – Seeking to Make the Life of the Learned Society Publisher Easier. Organizira ga združenje (del katerega je tudi ) oziroma konzorcija projektov in na pobudo finskega združenja , ki vzdržuje več portalov, namenjenih takšnim založnikom (npr. tudi ).Spletni seminar bo potekal od 14.00 do 15.30 in je namenjen oziroma prilagojen manjšim založnikom, ki se soočajo s (tehničnimi) težavami glede objav v odprtem dostopu. Dobili boste najnovejše informacije glede evropskega okolja za znanstvene objave, dotaknili pa se bodo tudi finančne trajnosti izdaj v odprtem dostopu in kako lahko bolj konkretno medsebojno sodelovanje predstavlja prednosti, kljub temu, da je samo po sebi izziv. Sledila bo razprava založnikov s sodelujočimi.Če se želite pridružiti, se lahko registrirate na . Več informacij o samem dogodku najdete na njihovi .

Komuniciranje znanosti v Sloveniji je pripravilo prvi pregled področja, in sicer v obliki analize stanja in priporočili za izboljšave na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji. Pri nastanku dokumenta so sodelovali predstavniki  ter zunanja strokovnjaka dr. Zarja Muršič in dr. Sašo Dolenc.V današnjem času, ko nova znanstvena spoznanja in hiter tehnološki razvoj vse pogosteje vplivajo na delovanje družbe, je kakovostno komuniciranje znanosti postalo pomembno orodje za celovito informiranje javnosti. Dokument poudarja ključno vlogo komuniciranja znanosti pri širjenju zanesljive znanstvene vednosti ter opisuje ključne korake za učinkovito upravljanje in izvajanje te dejavnosti v Sloveniji.Namen dokumenta je jasno, pregledno in strnjeno predstaviti trenutno stanje komuniciranja znanosti v Sloveniji ter predlagati izboljšave. Dokument temelji na obstoječih primerih teorije in prakse komuniciranja znanosti, na osnovi česar oblikuje konkretne smernice za vzpostavitev in nadaljnji razvoj tega področja. Pri tem obravnava različne perspektive, vključno z javno-političnim vidikom, vidikom financiranja znanosti in vlogo ključnih akterjev v znanstveni skupnosti.Na podlagi analize stanja in praks v Sloveniji, drugih evropskih državah ter na ravni EU so v dokumentu povzete ključne aktivnosti za krepitev komuniciranja znanosti v Sloveniji: profesionalizacija komuniciranja znanosti, vključevanje komuniciranja znanosti v raziskovalno prakso, finančna in institucionalna podpora, nagrade in priznanja, usklajevanje s politiko odprte znanosti, vzpostavitev izobraževanja, infrastrukture in mrež, spremljanje in analiza učinkovitosti komuniciranja znanosti, normativna opredelitev pojma komuniciranje znanosti.Predlagane aktivnosti so podrobneje opisane v dokumentu, ki je v celoti na voljo na povezavi: Pregled področja komuniciranja znanosti predstavlja priložnost za celovito razpravo in razmislek o morebitnih prihodnjih ukrepih na tem področju ter služi kot vodilo za tiste akterje, ki bi želeli okrepiti svoje aktivnosti na področju komuniciranja znanosti. Vir:

Študija Evropske komisije: Avtorske pravice in dostop do digitalnega gradivaDružba je skupaj z raziskovalnimi partnerji , in na izvedla študijo o vlogi avtorskih pravic pri omogočanju javnega dostopa do digitalnih zbirk institucij javnega interesa, kamor spadajo knjižnice, arhivi, muzeji ter ostale izobraževalne in raziskovalne organizacije.S pomočjo želijo razumeti, kako avtorske pravice vplivajo na dostop do digitalnih gradiv (na primer knjig, revij, filmov, videoposnetkov, glasbe, vizualnih del, podatkovnih zbirk …), ki so v lasti zgoraj omenjenih organizacij, za namen izobraževanja in raziskav.Pripravili so , s pomočjo katerega posamezniki delijo izkušnje, ki bodo lahko neposredno prispevale k oblikovanju politik za upravljanje pravic v državah članicah EU. Določena vprašanja so nekoliko bolj zahtevna, saj lahko morebitne spremembe politik povzročijo velike spremembe pri delovanju institucij.Ključnega pomena je povečati dostop do znanja. vam bo vzel približno 15–20 minut, rok za izpolnitev pa je bil podaljšan do 15. avgusta 2024.V primeru, da morate izpolnjevanje začasno ustaviti, je vaš napredek shranjen takoj, ko nadaljujete na naslednjo stran ankete. Če uporabite isto povezavo, boste preusmerjeni na točko, kjer ste anketo predhodno prekinili.Na so na voljo za pojasnila in za morebitno pomoč pri izpolnjevanju. ODIPI je nacionalni koordinator za za Slovenijo. Nanj se lahko obrnete s kakršnim koli vprašanjem na ali pa se obrnete kar na Visionary Analytics, na .

Dan odprte znanosti 2024 – 3. in 4. decemberSpoštovani,po lanskoletni uspešni izvedbi vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite na Dnevu odprte znanosti, ki bo potekal 3. in 4. decembra 2024.Letošnji Dan odprte znanosti bo, že tradicionalno, potekal v sklopu konference v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana (Mons), kjer bosta potekala tudi Dan občanske znanosti in Dan superračunalništva.Dan odprte znanosti bo hkrati tudi nacionalni tripartitni EOSC dogodek z gosti iz združenja in Evropske komisije, predstavniki držav članic EU ter ključnimi domačimi in mednarodnimi predstavniki s področja odprte znanosti, infrastrukture in vrednotenja znanosti.Organizacijsko-programski odbor že pripravlja program, še vedno pa nam lahko na naslov sporočite teme, ki vas zanimajo in so relevantne za celotno znanstvenoraziskovalno skupnost.Se vidimo decembra!