Mlada Akademija praznuje 30 let delovanjaDruštvo (nekdanje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije) letos praznuje 30 let delovanja. Že tri desetletja združuje mlade znanstvenike, spodbuja njihovo strokovno rast ter prispeva k povezovanju raziskovalnega okolja v Sloveniji in širše.Slavnostni dogodek ob obletniciOb tej pomembni obletnici društvo pripravlja slavnostni dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Praznovanje bo potekalo v ponedeljek, 24. 11., od 15. ure naprej na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na dogodku bo predstavljen nastanek društva, njegovi ključni člani ter pregled najpomembnejših dosežkov v slovenskem in mednarodnem raziskovalnem prostoru. Napovedujejo tudi monografijo, ki bo izšla v začetku naslednjega leta.Za udeležbo potrebna , v katerem lahko udeleženci označijo tudi, ali želijo prejeti izvod publikacije. Dogodek bo sneman in fotografiran z namenom promocije.Dogodek poteka v soorganizaciji z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), v sklopu . Gre za slovensko pobudo za promocijo, popularizacijo in komuniciranje znanosti. »Mesec«, ki traja kar tri mesece – med 16. septembrom in 17. decembrom – bo združil več kot 70 dogodkov, ki bodo na inovativen in interaktiven način približali znanstvene dosežke širši javnosti.Povzeto po , kjer najdete tudi bolj podrobne informacije.

Povečanje pravne varnosti za odprto umetno inteligenco v EvropiV ponedeljek, 10. novembra 2025, so člani evropskih javnih raziskovalnih laboratorijev za umetno inteligenco in graditelji modelov umetne inteligence – med njimi tudi slovenska raziskovalca, prof. dr. Marko Robnik-Šikonja in prof. dr. Slavko Žitnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani – na Evropsko komisijo naslovili , v katerem pozivajo k povečanju pravne varnosti za graditelje modelov umetne inteligence (AI) v Evropi.Poudarek na razvoju javne umetne inteligenceAvtorji pisma poudarjajo, da bi morala Evropa povečati vlaganja v razvoj javne umetne inteligence (ang. Public AI), saj ta omogoča sodelovanje raziskovalnih in kulturnih institucij. Pravno podlago za to že zagotavlja 3. člen , ki omogoča besedilno in podatkovno rudarjenje (TDM) ter s tem zakonito učenje modelov umetne inteligence na vseh zakonito dostopnih delih, kadar gre za znanstvene ali nekomercialne raziskovalne namene.Po navedbah strokovnjakov je celoten proces razvoja javne umetne inteligence – od pridobivanja podatkov do učenja in objave odprtokodnih modelov – po 3. členu Direktive CDSM zakonit. To potrjujejo tudi pravna mnenja, med njimi mnenje prof. dr. Malteja Stieperja, ki priznava pravico knjižnic in raziskovalnih organizacij do usposabljanja modelov iz lastnih zbirk ter sodelovanja pri skupnih projektih. Na pomen teh pravic je v številnih predstavitvah opozarjala tudi (ustanoviteljica in vodja ).Potrebna je jasna interpretacija evropske zakonodajeKljub obstoječi pravni podlagi se številni projekti še vedno soočajo z negotovostjo in pritiski imetnikov pravic, kar zavira evropski napredek in ogroža cilje in .Po mnenju podpisnikov bi Evropska komisija lahko brez sprejemanja novih pravil zagotovila pravno jasnost z interpretativnim sporočilom, ki bi potrdilo uporabo 3. člena Direktive CDSM za učenje modelov umetne inteligence. S tem bi Komisija pokazala, da Evropa ne le regulira umetno inteligenco, temveč jo tudi omogoča.Pri tem je, poudarjajo, treba ohraniti ravnotežje med raziskovalno svobodo in pravicami imetnikov pravic, pri čemer bi bilo mogoče uvesti mehanizem nadomestila na ravni komercialne uporabe umetne inteligence (več o tem v ). Prispevek je povzet po članku Za graditelje LLM v javnem interesu je potrebno povečati pravno varnost, ki ga je11. 11. 2025 objavil ODIPI na svoji , kjer je dostopen tudi prevod celotnega odprtega pisma.

Predstavitev posodobljenih smernic CoreTrustSeal za repozitorije in podpora prijaviteljemV petek, 14. novembra 2025, bo med 10. in 14. uro v Vogalni sobi Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12) in prek Zooma potekal dogodek, namenjen predstavitvi posodobljenih zahtev za certifikacijo CoreTrustSeal, ki bodo začele veljati januarja 2026. Certifikat predstavlja mednarodno priznano, skupnostno in neprofitno pobudo, katere cilj je zagotavljanje zanesljive in trajnostne infrastrukture za raziskovalne podatke. Temelji na katalogu osnovnih zahtev (Core Trustworthy Data Repositories Requirements), ki opredeljujejo ključne značilnosti zaupanja vrednih repozitorijev podatkov in predstavljajo prvo stopnjo v globalnem okviru za certificiranje repozitorijev.Na dogodku bodo udeleženci spoznali glavne novosti in spremembe v posodobljenih smernicah, katerih namen je izboljšati kakovost, preglednost in trajnost delovanja podatkovnih repozitorijev. Predstavljena bo tudi platforma CoreTrustSeal Data Repository Application Management Tool, ki prijaviteljem omogoča učinkovitejšo pripravo in oddajo prijave za pridobitev certifikata. Poleg predstavitve sprememb bodo udeleženci prejeli praktične napotke za pripravo prijave, seznanili se bodo s postopkom ocenjevanja in vlogo recenzentov ter spoznali primere dobrih praks že certificiranih repozitorijev.Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom repozitorijev, arhivov in raziskovalnih infrastrukturnih centrov, ki razmišljajo o certificiranju ali so v postopku prenove svojih politik zaupanja in kakovosti. Dogodek bo vodila Maja Dolinar, predstojnica Arhiva družboslovnih podatkov.Udeležba je brezplačna, potrebna pa je prijava .

Dan občanske znanosti 2025V okviru bo 12. novembra 2025 potekal nacionalni dogodek Dan občanske znanosti, ki ga organizira  v sodelovanju s  in z , kjer se bo dogodek tudi odvil. Že tretja nacionalna prireditev te vrste v Sloveniji bo letos potekala pod geslom »Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: Iz prakse k ljudem«.Dan občanske znanosti bo ponudil vpogled v delo – skupnosti več kot 60 partnerjev z več kot 60 aktivnimi projekti, ki povezuje raziskovalce, organizacije in posameznike po vsej Sloveniji. Predstavljeni bodo tudi številni projekti občanske znanosti, ki delujejo tako na Primorskem kot drugod po Sloveniji. Dogodek bo spodbudil povezovanje med raziskovalkami, raziskovalci in prebivalci. Udeleženci bodo izvedeli, kako nastajajo novi projekti, kako se lahko vključijo v njih in katere oblike sodelovanja so že uveljavljene v praksi — tudi s primeri iz tujine.Program bo zajemal predavanja, predstavitve projektov in interaktivne delavnice, med katerimi bodo nekatere namenjene otrokom, druge pa širši javnosti. Na dogodku bo predstavljen tudi , ki ponuja praktične smernice za načrtovanje in izvajanje projektov občanske znanosti. Dogodek se bo zaključil s tremi interaktivnimi delavnicami, namenjenimi udeležencem vseh generacij.Udeležba je brezplačna, obvezna pa je predhodna prijava. Prijavite se lahko .Dogodek bo prikazal, kako lahko občanska znanost povezuje ljudi in raziskovalne ustanove v skupnem prizadevanju za odprto in vključujočo znanost. Vabljeni, da se pridružite in odkrijete potencial občanske znanosti ter soustvarjate prihodnost raziskovanja v Sloveniji.ProgramČasProgram9:30–10:00Prijava in jutranja kava10:00–10:10Pozdravni nagovor: Irena Škvarč (Goriška knjižnica Franceta Bevka)10:10–11:40Plenarna predavanja10:10–10:40 – Giorgia Mocilnik (Citizen Science Italia)10:40–11:10 – dr. Tomislav Ivanjko (University of Zagreb, Faculty of Humanities and Social Sciences)11:10–11:40 – dr. Barbara Heinisch (BOKU University): Citizen science in Austria – From a network and platform to projects and impact11:40–12:00Odmor12:00–12:40Predstavitve Mreže občanske znanosti12:00–12:10 – Mitja V. Iskrić (CTK): Analiza delovanja Mreže občanske znanosti v 202512:10–12:20 – Predstavitev priročnika Občanska znanost v 5 korakih12:20–12:30 – Načrti Mreže občanske znanosti za leto 202612:30–12:40 – Srečanje Mreže občanske znanosti v živo – razprava13:00–14:00Kosilo14:00–15:30Predstavitve projektovObčanska znanost v ItalijiObčanska znanost v knjižnicahModrosti pod lupoKnjižnica semen na HrvaškemKamraOd rokopisa do besedeIz knjižnice v mesto 2.015:30–15:45Popoldanska kava14:45–17:20Projekti občanske znanostiProjekti občanske znanosti na Univerzi na PrimorskemMIKROPLA CS/ArtPovezani za morjeZapisi spominaPoVeJMoGoChileVključevanje občanske znanosti v izobraževanje prihodnjih učiteljev naravoslovnih vsebin17:20–17:30Odmor za kavo17:30–19:00DelavniceOpazovanje zemlje iz vesolja (za otroke od 15 let in starejše)Jesenski vrt in čarobne rastline (za otroke od 5 do 10 let)Tudi ti lahko narediš projekt občanske znanosti! (za odrasle)Organizator 3. dneva občanske znanosti je Mreža občanske znanosti v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani. Dogodek poteka v okviru Meseca znanosti 2025, ki ga financira .

Dogodek Znanost na glas!Vabljeni na dogodek Znanost na glas!, ki bo potekal v torek, 4. novembra 2025, ob 17. uri v prostorih Impact Hub Ljubljana. Dogodek odpira vprašanje, kako raziskovalci in strokovnjaki širši javnosti približajo znanstvena spoznanja v času družbenih omrežij, kratkih formatov in generativne umetne inteligence. Razprava se bo vrtela okrog pomena znanstvene komunikacije, prilagajanja kompleksnih tem različnim občinstvom ter odgovorne rabe novih orodij. Namen dogodka je okrepiti dialog med znanostjo in družbo ter ponuditi konkretne prakse in nasvete za učinkovitejši javni nastop raziskovalcev.ProgramDogodek se bo začel s predavanjem Suzane Perman, strokovnjakinje za javno nastopanje in članice govorniške ekipe TEDxLjubljana, z naslovom »Komunikacijski PhD«.Predavanju sledi okrogla miza z naslovom »Umetnost komuniciranja raziskovalnih dosežkov v digitalni dobi« in naslednjimi gosti: dr. Saša Aden, ustanoviteljica The Power of SciComm, dr. Miha Kos, ustanovitelj in direktor Ustanove Hiša eksperimentov, dr. Ana Slavec, docentka na Univerzi na Primorskem in predsednica Slovenske skupnosti odprte znanosti, Jadranka Jezeršek Turnes, mag. komunikacije znanosti in ustanoviteljica Inštituta Kontekst, inštituta za komuniciranje znanosti.Program se bo zaključil s sproščenim mreženjem s pogostitvijo.Dogodek je brezplačen, a zahteva predhodno . Dogajanje se bo snemalo in fotografiralo za namene promocije. Dogodek poteka v sklopu , ki ga v jesenskih mesecih pripravlja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI). Gre za slovensko pobudo za promocijo, popularizacijo in komuniciranje znanosti. Mesec znanosti je “mesec”, ki traja kar tri mesece – letos se bo med 16. septembrom in 17. decembrom zvrstilo več kot 70 dogodkov, ki bodo na inovativen in interaktiven način približali znanstvene dosežke širši javnosti.

Nova evropska strategija za raziskovalne in tehnološke infrastruktureEvropska komisija je predstavila , s katero želi okrepiti položaj Evrope na področju znanstvene odličnosti in inovacij. Cilj je bolj povezati in odpreti evropske raziskovalne zmogljivosti ter jih narediti dostopne širšemu krogu uporabnikov.Nova strategija zagotavlja, da bodo imeli znanstveniki, raziskovalci, inovatorji in podjetja lažji dostop do vrhunskih evropskih zmogljivosti, kakovostnih podatkov in storitev. Prav tako spodbuja najboljše strokovnjake, da izberejo Evropo kot središče svojega dela.Evropske raziskovalne in tehnološke infrastrukture – od laboratorijev in pilotnih linij do pospeševalnikov delcev in čistih sob – predstavljajo temelj evropskega inovacijskega sistema. Podpirajo celoten cikel inovacij, od temeljnih raziskav do tržno pripravljenih rešitev, ter krepijo konkurenčnost in tehnološko suverenost Evrope.Strategija določa ukrepe na petih področjih: Krepitev ekosistema z večjimi zmogljivostmi, usklajenimi naložbami in uporabo digitalizacije ter umetne inteligence. Lažji dostop do infrastrukture za raziskovalce in inovativna podjetja, vključno z zagonskimi. Razvoj kadrov znotraj Evrope s kakovostnimi kariernimi potmi in v skladu s pobudo Choose Europe. Učinkovitejše upravljanje in boljše usklajevanje naložb med državami članicami. Mednarodno sodelovanje in večja odpornost z varnim upravljanjem ključnih podatkov in tehnologij.Strategija temelji na ugotovitvah iz , ki poudarja pomen vlaganj v raziskovalne in tehnološke zmogljivosti kot temelj za dolgoročno gospodarsko rast in inovacije. Povezuje se in podpira druge pobude EU za krepitev raziskav, inovacij in konkurenčnosti, kot so strategija za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, , evropski akt o inovacijah ter .Nova evropska strategija za raziskovalne in tehnološke infrastrukture je objavljena kot sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. Besedilo je dostopno na portalu .