Odprta znanost v Sloveniji: Povezovanje z EOSC za raziskovalno odličnostA je objavilo , ki poudarja prizadevanja in dosežke naše države na tem področju. Med ključnimi deležniki, ki so sodelovali pri razvoju odprte znanosti, so , , Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) ter številne raziskovalne ustanove in univerze.V intervjuju so se dotaknili ključnih vprašanj, kot so: Kako odprta znanost vpliva na raziskovalno delo v Sloveniji? Kakšna je vloga EOSC pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in evropskimi raziskovalci? Katere konkretne pobude so že bile izvedene in kakšne so načrtovane za prihodnost?Slovenija, ena najmanjših evropskih držav, dosega pomembne korake pri uveljavljanju odprte znanosti. Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES), kot nacionalni ponudnik digitalnih raziskovalnih infrastruktur, podpira repozitorije za odprte raziskovalne podatke in zagotavlja njihovo usklajenost z evropskimi znanstvenimi podatkovnimi infrastrukturami, ki se vzpostavljajo kot vozlišča Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC). ARNES bo tudi v prihodnje igral ključno vlogo pri povezovanju slovenske znanstvene skupnosti z Evropo in svetom, EOSC pa ostaja ena izmed glavnih strateških prioritet.V zadnjih letih so bile uvedene številne pobude za podporo odprti znanosti v Sloveniji. Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) združuje nacionalne deležnike odprte znanosti in oblikuje celovit ter pregleden sistem za širjenje znanja, deljenje podatkov in razvoj kompetenc, potrebnih za izvajanje odprte znanosti. Med ključnimi dosežki so tudi prizadevanja strokovnega telesa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki skrbi za pregled izvajanja in zagotavlja njegov vpliv na nacionalni ravni.Praktični učinki odprte znanosti so že vidni. Na področju humanistike so raziskovalci z uporabo Slovenske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije raziskovali jezikovne vzorce v več jezikih, kar je prispevalo k razvoju novih metod analize. Na področju biotehnologije so raziskovalci z uporabo odprtih podatkov iz evropskih baz razvili napredne diagnostične metode, ki pospešujejo inovacije.Dogodki, kot je "Dan odprte znanosti", imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju odprte znanosti v Sloveniji. Letos je bil del širše konference , ki je združila raziskovalce, predstavnike institucij in zainteresirano javnost. Razprave so se osredotočile na pomen upravljanja podatkov, odprtega dostopa in povezovanja na evropski ravni.Slovenija tako aktivno sodeluje pri vzpostavljanju Evropskega oblaka odprte znanosti, kar raziskovalcem omogoča dostop do širših virov, storitev in priložnosti za sodelovanje. Prizadevanja v tej smeri predstavljajo temelj za trajnostno in inovativno znanstveno prihodnost.Celoten prispevek si lahko preberete .

Dan odprte znanosti in nacionalni EOSC tripartitni dogodek v SlovenijiSlovenija je 3. in 4. decembra 2024 gostila , ki je potekal v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana (Mons). Dogodek, ki ga je organiziral , nacionalni ponudnik digitalnih storitev za raziskovanje in pooblaščena organizacija Slovenije v EOSC-A, je bil sestavni del .Prvi dan, 3. decembra, je bil namenjen mednarodnim temam in je potekal v angleščini. Gostil je ugledne govorce, kot so Dejan Dvoršek (), Bob Jones (),  Volker Beckmann (Usmerjevalni odbor EOSC), predstavnike e ter vodilne strokovnjake s področja odprte znanosti, avtorskih in intelektualnih pravic ter raziskovalne infrastrukture za FAIR raziskovalne podatke.Med osrednjimi temami prvega dne je bila uspešnost odprte znanosti. Čeprav se nekaterim še vedno zdi nov koncept, so njene uspešne zgodbe dobro dokumentirane v številnih znanstvenih disciplinah po svetu. Fizika osnovnih delcev izstopa kot vodilna na tem področju, predvsem zahvaljujoč -ovi vlogi pobudnika in podpornika odprte znanosti že od njenih začetkov. Druge raziskovalne infrastrukture, kot je , ki se osredotoča na jezikoslovne študije, kažejo, kako deljenje podatkov in prakse odprte znanosti spodbujajo raziskave in prispevajo k družbenemu napredku.Popoldanski del dogodka je bil posvečen regulativnim vidikom upravljanja raziskovalnih podatkov in modelom odprtega dostopa. Panelisti so s publiko razpravljali o avtorskih pravicah, dostopnih in uporabniških pravicah ter poudarili, da je dobro regulativno okolje za odprto znanost prav tako pomembno kot ustrezna organizacijska struktura.Zaključni panel je bil posvečen odprtemu dostopu in publikacijam – temi osrednjega pomena za znanstvenike, saj neposredno vpliva na njihove vsakodnevne naloge in dolgoročne kariere. Dejan Dvoršek iz Evropske komisije je predstavil platformo , pobudo Komisije za vzpostavitev sistema odprtih publikacij. Platforma je trenutno na voljo projektom v okviru , z načrti, da bo ob koncu tega programa dostopna vsem evropskim raziskovalcem.Drugi dan, 4. decembra, je bil osredotočen na nacionalne teme in je potekal v slovenščini. V okviru konference so potekali tudi Dan občanske znanosti ter Dan superračunalništva. Na dogodku se je zbralo več kot sto udeležencev, ki so razpravljali o prihodnosti (EOSC), nacionalnih infrastrukturah za odprto znanost ter izzivih in priložnostih, ki jih odprto znanje prinaša sodobni znanosti.Če se dogodka niste mogli udeležiti, si lahko posnetke ogledate . Slovenska skupnost odprte znanosti se veseli nadaljnjega sodelovanja in soustvarjanja odprtega raziskovalnega okolja v Sloveniji in širše.

RDA (VP24): Oblikovanje prihodnosti podatkov v hitro razvijajočem se svetu vabi podatkovne strokovnjake, raziskovalce in entuziaste na , ki bo potekalo preko spletne platforme Whova od 7. do 11. aprila 2025. Registracija je preprosta — obiščite uradno spletno stran dogodka in sledite navodilom. Dogodek bo izpostavil ključno vlogo podatkov pri spoprijemanju s hitro spreminjajočimi se tehnološkimi izzivi ter naslavljal družbene in tehnične ovire za dostop do podatkov, s poudarkom na upravljanju podatkov za nove tehnologije.Teme dogodka Raziskovanje izzivov podatkov: Pridružite se strokovnjakom in razpravljajte o izzivih deljenja, in upravljanja podatkov ter dostopa do njih. Poudarek na raznolikosti: Prispevajte k bolj vključujoči skupnosti s podporo udeležencem iz držav z nizkim in srednjim dohodkom (LMIC). Priložnosti za mreženje: Povežite se z globalnimi strokovnjaki za podatke in soustvarjajte rešitve.Podprite raznolikost in vključenost RDA, ki vse udeležence spodbuja, da podprejo raznolikost z nakupom dodatnih vstopnic za udeležence iz držav z nizkim in srednjim dohodkom. Ob registraciji lahko izberete možnost »$35 Add-on LMIC Support Ticket« in prispevate k višji enakopravnosti.Postopek registracije za VP24 ponuja fleksibilnost za vse udeležence. Če potrebujete račun ali imate vprašanja glede registracije, pošljite e-pošto na .S sodelovanjem na tem dogodku pomagate oblikovati prihodnost upravljanja podatkov in inovacij in prispevate h gradnji vključujočega in trajnostnega podatkovnega okolja.

UNESCO in CODATA vabita na spletni seminar: Oblikovanje odporne prihodnosti z odprto znanostjo in podatkovnimi politikami in vljudno vabita na spletni seminar z naslovom »Oblikovanje odporne prihodnosti: Odprta znanost in podatkovne politike za pripravljenost na krize, odzivanje in okrevanje«, ki bo potekal v četrtek, 16. januarja 2025, od 13. do 14. ure. Dogodek bo predstavil rezultate globalnega posvetovanja Unesca o razvoju podatkovnih politik za krizne razmere, ki jih omogoča odprta znanost.UNESCO je v sodelovanju s CODATA, odborom za podatke Mednarodnega sveta za znanost (ISC), raziskal, kako lahko načela odprte znanosti, opredeljena v , usmerjajo razvoj učinkovitih politik za zbiranje, analizo in deljenje podatkov med krizami. Ta pobuda se usklajuje z obstoječimi mednarodnimi okviri in politikami ter poudarja vlogo odprte znanosti pri krepitvi odpornih in informiranih odzivov.V sklopu projekta sta UNESCO in CODATA pripravila praktične vire, kot so informativni list, smernice in kontrolni seznam. Ti pripomočki, vključeni v Unescovo orodjarno odprte znanosti, so zasnovani za lažjo implementacijo priporočila o odprti znanosti ter za opolnomočenje deležnikov pri sprejemanju učinkovitih praks upravljanja podatkov v kriznih razmerah.Spletni seminar bo predstavil ključne ugotovitve Unescovega globalnega posvetovanja o podatkovnih politikah za krizne razmere ter orodja, ki podpirajo odprto, pregledno in zanesljivo upravljanje podatkov med krizami.Na dogodek se lahko prijavite .Ne zamudite priložnosti, da soustvarjate prihodnost podatkovnih politik in sodelujete pri oblikovanju odpornih rešitev z odprto znanostjo. Veselijo se vaše udeležbe!

Razprava: Evropske univerze – med varnostjo in avtonomijoV četrtek, 9. januarja 2025, bo ob 11. uri v Vetrinjskem dvoru v Mariboru (Vetrinjska ulica 30, 1. nadstropje) potekala razprava z naslovom »Evropske univerze – med varnostjo in avtonomijo«. Dogodek bo naslovil ključna vprašanja, s katerimi se trenutno soočajo evropske univerze, in iskal rešitve za uravnoteženje varnosti ter akademske avtonomije.Na razpravi bodo sodelovali ugledni gostje: dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, dr. Uroš Svete, direktor Urada Vlade RS za informacijsko varnost, dr. Ana Slavec, predsednica Slovenske skupnosti odprte znanosti, Katja Cerar, predstojnica oddelka za internacionalizacijo Univerze v Ljubljani, dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.Razpravo bo moderiral g. Alen Brkić, svetovalec za področje visokega šolstva pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Občinstvo bo imelo priložnost postavljati vprašanja in podati svoje predloge. Razpravo bo možno spremljati tudi preko Facebook live prenosa na poslančevem profilu ().Ozadje razpraveV zadnjem času so se v evropskem prostoru pojavile razprave o varnosti akademskih institucij in njihovem pomenu kot prostorov svobodnega razmišljanja. Evropske univerze so ključni stebri inovacij, kritičnega razmišljanja in mednarodnega sodelovanja, a njihova odprtost jih izpostavlja zunanjim grožnjam, kot so kibernetski napadi, kraja intelektualne lastnine in vmešavanje zunanjih akterjev. Ob tem se pojavljajo tudi prizadevanja za povečan nadzor nad pedagoškim in raziskovalnim delom, kar lahko ogrozi avtonomijo univerz.Cilj razprave je iskanje rešitev, ki bi zaščitile evropske univerze pred zunanjimi grožnjami, obenem pa ohranile njihovo akademsko svobodo, avtonomijo in ključne vrednote evropskega visokega šolstva.Dogodek organizira red. prof. dr. Vladimir Prebilič, poslanec v Evropskem parlamentu, ki ob tej priložnosti vabi tudi na uradno otvoritev svoje poslanske pisarne v Mariboru. Otvoritev bo potekala istega dne ob 17. uri v Jurčičevi pasaži.

Uvodni dogodek PRESTAVLJEN: 2. odprti razpis za nagrado OSCARS za projekte odprte znanostiPonovno vabljeni na za projekte in storitve odprte znanosti. Dogodek bo v sredo, 15. januarja 2025, od 11.00 do 12.30 po srednjeevropskem času in ga moč spremljati na daljavo. Gre za zadnjega od dveh razpisov (v skupni vrednosti 16 milijonov evrov), predvidenih v okviru  za podporo raziskovalnim skupnostim s katerega koli znanstvenega področja, s predpogojem, da vključujejo ​​odprto znanost in spodbujajo vključevanje znanstvenikov v EOSC. , za financiranje pa je bilo izbranih kar 58 projektov. Nekateri med njimi bodo tudi predstavljeni na tem dogodku.  Raziskovalci iz vseh znanstvenih disciplin so vabljeni, da se pred 17. marcem 2025 prijavijo na 2. odprti razpis za financiranje OSCARS s predlogi za razvoj projektov ali storitev odprte znanosti, ki bodo skupaj spodbudili širjenje podatkovno intenzivnih raziskav FAIR po celotnem .  Projekti so financirani s pavšalnim zneskom med 100.000 EUR in 250.000 EUR, predlaga pa jih lahko katerikoli raziskovalec ali skupina raziskovalcev na področjih katere koli znanstvene domene ali zunaj le-te.  Pričakuje se, da bo do konca dogodka OSCARS na voljo vrsta dragocenih znanstvenih rezultatov in storitev, ki bodo vodili k večji uporabi odprte znanosti s strani raziskovalcev ter dolgoročnemu spodbujanju čezmejnega in med-disciplinskega sodelovanja. Na dogodku se bodo udeleženci podrobneje seznanili z obsegom in vsebino razpisa, dobrodošla pa so tudi za vsa vprašanja o razpisu in postopku prijave. Program dogodka si lahko ogledate .  Če se želite registrirati, lahko to storite na .