Posvetovanje o avtorskopravnih vidikih rezultatov raziskavUniverza v Ljubljani in ZRC SAZU v okviru projekta SPOZNAJ organizirata dogodek z naslovom Posvetovanje o avtorskopravnih vidikih rezultatov raziskav, ki bo potekal v torek, 11. 2. 2025, od 10:00 do 15:00 v . Ogled dogodka bo mogoč tako v živo kot na daljavo. Za ogled v živo se prosimo prijavite prek , za ogled na daljavo pa prek . V živo je na voljo 80 sedežev, za ogled na daljavo pa število mest ni omejeno. Dogodek se bo snemal, posnetek bo na voljo za ponovni ogled na  projekta SPOZNAJ. Dogodek bo izveden samo v slovenščini, brez prevajanja.Upravljanje avtorskih pravic na rezultatih raziskav v skladu z načeli odprte znanosti je v Sloveniji določeno v 41. členu znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega zakona ter v 6. in 7. členu uredbe o odprti znanosti. Raziskovalci in doktorski študenti morajo na ustrezen način izvesti zakonska določila, podatkovni strokovnjaki in drugo podporno osebje pa jim morajo pravilno svetovati.Posvetovanje s kratkimi predstavitvami in odgovori na vprašanja, postavljena vnaprej ali na posvetovanju, je namenjeno osvetlitvi izvedbenih vidikov določil o upravljanju avtorskih pravic na rezultatih raziskav. Ciljni udeleženci so raziskovalci, doktorski študenti in njihovi mentorji, podatkovni strokovnjaki, knjižničarji, založniška dejavnost na partnerjih projekta SPOZNAJ, financerji, oblikovalci politik in drugi zainteresirani.Gosta dogodka bosta dr. Maja Bogataj Jančič in Matija Šuklje.Okvirni program:UraVsebina predstavitve/panela z udeleženci posvetovanjaPredavatelj/-ica10:00Uvodni nagovori10:15-10:45Publikacije – predstavitev:– 6. člen uredbe o odprti znanosti (upravljanje avtorskih pravic na znanstvenih publikacijah)– pravica do sekundarnega publiciranja v predlogu sprememb Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnostidr. Maja Bogataj Jančič10:45-11:30Publikacije – panel z udeleženci posvetovanja:– vprašanja raziskovalcev in založniške dejavnosti partnerjev projekta SPOZNAJ, podana vnaprej– vprašanja na posvetovanju (Atrij, Zoom)dr. Maja Bogataj Jančič11:30-12:00Odmor12:00-12:30Raziskovalni podatki – predstavitev:– 7. člen uredbe o odprti znanosti (upravljanje avtorskih pravic na raziskovalnih podatkih in drugih rezultatih raziskav)dr. Maja Bogataj Jančič12:30-13:15Raziskovalni podatki – panel z udeleženci posvetovanja:– vprašanja raziskovalcev in založniške dejavnosti partnerjev projekta SPOZNAJ, podana vnaprej– vprašanja na posvetovanju (Atrij, Zoom)dr. Maja Bogataj Jančič13:15-13:45Odmor13:45-14:45Raziskovalna programska oprema – predstavitev in panel z udeleženci posvetovanja:– vprašanja raziskovalcev partnerjev projekta SPOZNAJ, podana vnaprej– vprašanja na posvetovanju (Atrij, Zoom)Matija Šuklje14:45-15:00Zaključek posvetovanja

SPOZNAJ spletno predavanje: Uporaba elektronskih laboratorijskih dnevnikovVabljeni na spletno predavanje Uporaba elektronskih laboratorijskih dnevnikov - primer orodja Benchling, ki bo potekalo v četrtek, 13. februarja 2025, ob 9. uri. Predavala bo dr. Karen Butina Ogorelec (UP IAM in InnoRenew CoE). Dogodek bo potekal prek aplikacije Zoom (, Meeting ID: 967 7363 8943).Predavanje bo namenjeno praktičnemu pregledu prednosti in slabosti uporabe elektronskih laboratorijskih dnevnikov (Electronic Laboratory Notebook, ELN). Obravnavano bo, zakaj je uporaba ELN smiselna za posameznike, raziskovalne skupine in institucije ter s kakšnimi izzivi se lahko soočimo pri implementaciji. Na kratko bodo predstavljeni nekatere trenutno dostopni ponudniki tovrstne programske opreme ter njihove ključne prednosti in slabosti. Posebna pozornost bo namenjrna orodju , predstavljen pa bo tudi praktičen primer vnosa eksperimenta v tem orodju. Po predavanju bo sledil čas za vprašanja in razpravo.Na dogodek se lahko prijavite .Gre za peto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru projekta SPOZNAJ (Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji). V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na , ki je urednica predavanj v seriji OZUP. Pretekle dogodke v seriji OZUP si lahko ogledate na  Dr. Karen Butina Ogorelec je podoktorska raziskovalka na inštitutu InnoRenew CoE, kjer trenutno izvaja svoj podoktorski projekt v okviru programa Marie Skłodowska-Curie Actions. Njeno raziskovalno delo se nahaja na presečišču mikrobiologije in znanosti o materialih, v prostem času pa študira uporabno statistiko. Leta 2021 je na Karolinskem inštitutu v Stockholmu doktorirala iz uporabe organske bioelektronike v diagnostiki. Po vrnitvi v Slovenijo je sprva delala na Nacionalnem inštitutu za biologijo, od jeseni 2022 pa raziskuje na inštitutu InnoRenew CoE.  sofinancirata Evropska unija - NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Spletna delavnica OPERAS.SI o uporabi orodij OJS in iThenticateV okviru slovenskega vozlišča bo v sredo, 12. februarja 2025, potekala delavnica za urednike znanstvenih revij, ki bo namenjena predstavitvi praktične uporabe odprtokodnega sistema ter protiplagiatorskega orodja . Delavnica bo potekala v slovenskem jeziku prek platforme Zoom od 12.30 do 14.30, registracija ni potrebna. Dostop do delavnice je mogoč na tej . Na delavnici bosta sodelovala strokovnjaka:  Mihael Ojsteršek () bo predstavil konkretne korake za avtorje, recenzente in urednike pri uporabi sistema OJS za oddajo prispevkov, recenzijski proces in postopek sprejemanja člankov.  Matevž Rudolf () bo demonstriral uporabo orodja iThenticate, ki urednikom omogoča preverjanje prispevkov na morebitno vsebinsko prekrivanje z drugimi deli. Dogodek se bo zaključil z odprto razpravo in vprašanji udeležencev. Vabljeni, da se udeležite in pridobite praktična znanja za učinkovito delo z orodji, ki podpirajo odprto akademsko založništvo. 

Spletni seminar: Primeri dobre prakse pri uporabi OJS začenja novo serijo spletnih seminarjev, posvečenih programski opremi . Gre za brezplačno in odprtokodno programsko opremo, ki podpira upravljanje in objavo znanstvenih revij. Sistem poenostavlja uredniške procese z naborom orodij za oddajo rokopisov, strokovno recenzijo in spletno objavo, zaradi česar se uvršča med ključne platforme za akademsko založništvo.Prvi spletni seminar v seriji bo osredotočen na najboljše prakse in zanimive primere uporabe OJS po svetu. Potekal bo 30. januarja 2025, od 11. do 12. ure. Udeležba je brezplačna, vendar se je treba registrirati.Na seminarju bodo sodelovali: Karl Magnus Nilsen, višji inženir, in dr. Aysa Ekanger, višja svetovalka, bosta predstavila delovanje norveške akademske založniške platforme Septentrio Academic Publishing. Vaso Manojlović, skrbnik za revije, bo delil izkušnje uporabe OJS za posamezne revije in konferenčne zbornike. Friedrich Summann, vodja operacij CORE, bo govoril o implementaciji protokola OAI-PMH (Open Access Initiative Protocol for Metadata Harvesting) v OJS.Spletni seminar je odlična priložnost za urednike, založnike in knjižnične strokovnjake, ki želijo izkoristiti vse prednosti platforme OJS za akademsko založništvo.Registrirate se lahko .

Skupna zaveza h krepitvi in širjenju vpliva Open Research Europe (ORE) v znanstvenem založništvuDecembra 2024 je deset evropskih financerjev znanstvenoraziskovalne dejavnosti podpisalo  kolektivnega financiranja založniške platforme  ter tako potrdilo njeno neprofitno poslanstvo v korist javnosti. Ta skupna zaveza potrjuje stabilnost in vplivnost ORE kot odprtodostopne založniške platforme. Širša dostopnost do ORE lahko razširi krog raziskovalcev, avtorjev, bralcev in uporabnikov raziskovalnih rezultatov, kar bo prispevalo k večji enakopravnosti, raznolikosti in transparentnosti v znanstvenem založništvu. Ključni naslednji korak za ORE Kljub skromnim začetkom je ORE postala pomemben vir za prejemnike sredstev iz programov EU, saj ponuja brezplačno in recenzirano založniško platformo. Kmalu je postalo jasno, da je omejevanje na uporabnike, ki prejemajo sredstva iz programov EU, treba preseči. Novo sklenjena zaveza desetih financerjev iz osmih evropskih držav bo omogočila, da bodo lahko vsi raziskovalci iz sodelujočih držav in institucij objavljali svoja dela brez stroškov. Tako se bo upravičenost do objavljanja v ORE razširila tudi na tiste, ki niso prejemniki sredstev iz programov EU. Do 15. januarja 2025 so svojo podporo ORE izrazile naslednje organizacije:  Avstrijski znanstveni sklad (),  Francoska nacionalna agencija za raziskave (),  Nemška raziskovalna fundacija (),  Norveški raziskovalni svet (),  Portugalska fundacija za znanost in tehnologijo (),    Španski nacionalni raziskovalni svet (),  Švedski raziskovalni svet za okolje, kmetijske vede in prostorsko planiranje (),  Švedski raziskovalni svet za zdravje, delovno življenje in blaginjo (),  Švedski raziskovalni svet (). Javna korist Sodelovanje  z nacionalnimi raziskovalnimi organizacijami je v zadnjih dveh letih postavilo temelje za razvoj – podpisniki izjave o nameri so se zavezali k financiranju delovanja ORE kot kolektivne, neprofitne, odprtodostopne založniške storitve skupaj z Evropsko komisijo za začetno obdobje petih let (z začetkom leta 2026). To je skladno z vizijo, opisano v . Poročilo določa deset vodilnih načel in politični okvir za razvoj ORE, vključno s postopnim usklajevanjem z načeli diamantnega odprtega dostopa iz .  je prvi korak k javni zavezi za kolektivno financirano in upravljano ORE. Sodelovale bodo razne raziskovalne organizacije (trenutne in morebitne nove) ter Evropska komisija, ki bodo platformo upravljale in zagotavljale odgovornost ORE do raziskovalne skupnosti in javnosti. Gre za prizadevanja za vzpostavitev panevropskega partnerstva, ki bo omogočilo trajnost ORE, napredek odprtodostopnega založništva in spodbujanje visokokakovostnih raziskav. Ta zaveza je skladna z globalnim gibanjem za enakopravno in odprto znanstveno založništvo. Naslednji koraki Sodelujoče organizacije nameravajo do konca leta 2025 podpisati sporazum o sodelovanju in financiranju. Ta bo opredelil pravno in upravljavsko strukturo, finančne prispevke in operativni okvir za ORE, ki bo omogočal njeno delovanje kot kolektivno financirane platforme od leta 2026 do 2031. Storitev naj bi postala operativna leta 2026, Evropska komisija pa bo še naprej zagotavljala pomemben del financiranja. Trenutno se lahko v sodelovanje vključi še deset dodatnih organizacij.  Povzeto po:     

Poročilo Mednarodne zveze univerz: Odprta znanost kot izziv za univerzeMednarodna zveza univerz IAU () je objavila poročilo z naslovom Open Science: The Challenge for Universities (Odprta znanost: Izziv za univerze), ki poziva visokošolsko skupnost k sodelovanju pri oblikovanju sprejemanja načel odprte znanosti. Pomen poročila Poročilo, ki ga je pripravila strokovna skupina za odprto znanost mednarodne zveze univerz IAU (IAU Open Science Expert Group), naslavlja voditelje visokošolskih ustanov in jih spodbuja k razmisleku o institucionalnih spremembah, ki jih zahteva prehod na odprto znanost. Poročilo priporoča, da univerze podprejo štiri glavne prednostne naloge odprte znanosti, ki so specifične za univerze:  znanstvena integriteta,  odprto sodelovanje znotraj nacionalnih znanstvenih sistemov,  odprtost do družbe,  oblikovanje mednarodne skupnosti odprte znanosti. Strokovna skupina in njeno delo Strokovna skupina za odprto znanost IAU združuje predstavnike iz vseh regij sveta. Cilj skupine je združiti strokovno znanje, izmenjati izkušnje ter deliti dobre prakse, ki lahko univerzam pomagajo pri prehodu k odprti znanosti. Kakšne priložnosti in izzivi čakajo univerze? Poročilo naslavlja priložnosti in izzive, s katerimi se univerze srečujejo v procesu prehoda na odprto znanost. Poudarja pomen transparentnih, sodelovalnih in vključujočih znanstvenih praks, ki omogočajo dostopnost in preverljivost novega znanja, spodbujajo enakopraven dostop do znanosti ter krepijo mednarodno raziskovalno sodelovanje. Poročilo združuje prispevke 22 strokovnjakov, ki so prispevali primere najboljših praks in izkušenj, ki lahko podprejo univerze pri njihovi preobrazbi. Celotno poročilo je dostopno .