Odprt razpis za program ALMASI ambasadorjev za obdobje 2026–2027 vabi raziskovalce, knjižničarje in druge aktivne člane akademske skupnosti, da se prijavijo v . Projekt je usmerjen v spodbujanje diamantnega odprtega dostopa – neprofitnega odprtodostopnega znanstvenega založništva brez stroškov za avtorje in bralce – ter v krepitev ozaveščenosti in praktične rabe tega modela v Afriki, Evropi in Latinski Ameriki. Prva prijavna faza je odprta do 15. januarja 2026, z začetkom aktivnosti v marcu 2026.ALMASI želi z mrežo ambasadorjev povezati različne raziskovalne skupnosti in lokalne kontekste z globalnimi razvoji na področju odprtega znanstvenega založništva. Raznolikost disciplin, institucij in držav je pri tem ključna, saj se založniške prakse med področji močno razlikujejo, prav ambasadorji pa lahko te razlike učinkovito nagovorijo znotraj svojih okolij.Vloga ALMASI ambasadorjev je predvsem promocija diamantnega odprtega dostopa ter širjenje rezultatov in aktivnosti projekta v lastnih strokovnih mrežah. Od izbranih kandidatov se pričakuje sodelovanje na spletnih srečanjih ambasadorjev, vključevanje v projektne skupščine, organizacija vsaj enega lokalnega dogodka ter aktivno deljenje informacij o projektu, njegovih orodjih, izobraževanjih in spletnih seminarjih. Program spodbuja tudi medsebojno izmenjavo izkušenj in dobrih praks.V zameno projekt ALMASI ambasadorjem ponuja večjo mednarodno vidnost, vključitev v globalno mrežo strokovnjakov s področja znanstvenega komuniciranja, možnosti soavtorstva in sodelovanja pri pripravi vsebin ter uradna potrdila in priznanja v projektnih objavah. Razpis je zasnovan kot odprt proces, zato bodo v kasnejših fazah projekta objavljeni tudi dodatni prijavni roki.Prijava v program ALMASI ambasadorjev je mogoča prek .

Dan odprte znanosti 2025: utrinki, ključne razprave in posnetki dogodkaKako daleč je Slovenija pri uresničevanju odprte znanosti? Kakšni so premiki na področju raziskovalne in podatkovne infrastrukture? Kako se v evropskem prostoru že vzpostavljajo nacionalna vozlišča Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in kaj to pomeni za Slovenijo?Na ta vprašanja so 20. in 21. novembra 2025 na v Ljubljani odgovarjali domači in tuji strokovnjaki, predstavniki raziskovalne skupnosti, odločevalci ter upravljavci raziskovalnih infrastruktur. Dogodek je potekal v okviru konference in .Posnetki in utrinki z dogodkaDogodek je bil v celoti sneman. Videoposnetki predavanj, okroglih miz in pripadajoče prosojnice so na voljo vsem, ki dogodka niso mogli spremljati v živo, ter tistim, ki želijo posamezne razprave ponovno ali poglobljeno pregledati.Posnetki in prosojnice - 1. danPosnetki in prosojnice - 2. danDogajanje na Dnevu odprte znanosti 2025 so zaznamovale živahne razprave, močna mednarodna udeležba in povezovanje različnih delov raziskovalnega ekosistema.Prvi dan: pregled stanja, infrastruktura in projekti v SlovenijiPrvi dan je bil namenjen pregledu stanja odprte znanosti v Sloveniji. V ospredju so bili , predstavitev ter pregled ključnih premikov na področju raziskovalne in , predvsem razvoju podatkovnih centrov, raziskovalnih arhivov in storitev za upravljanje raziskovalnih podatkov.Pomemben del programa je predstavljala predstavitev projektov, ki se v Sloveniji že izvajajo in konkretno podpirajo uresničevanje načel odprte znanosti – od odprtih raziskovalnih podatkov in ponovne uporabe podatkov do podpore umetni inteligenci in odprtim raziskovalnim praksam.Dopoldanski del je bil dopolnjen z vsebinskim sklopom o vrednotenju znanosti in kariernega napredka, vključno z razpravami o stabilnem financiranju. Mednarodno perspektivo je prinesla predstavitev norveške reforme vrednotenja (), sledila pa je okrogla miza, ki je odprla razpravo o prihodnjih korakih prenove sistema vrednotenja v Sloveniji.Drugi dan: Evropski oblak odprte znanosti in povezovanje podatkovne raziskovalne infrastrukture s superračunalništvom in umetno inteligencoDrugi dan je potekal kot slovenski »Povezujemo znanost« in je bil izrazito usmerjen v praktične evropske izkušnje. Dogodek je bil vsebinsko povezan tudi z – Dnevi slovenskega superračunalniškega omrežja.V ospredju so bile predstavitve že vzpostavljenih in nastajajočih nacionalnih , ki so ponudile dragocen vpogled v različne organizacijske, tehnične in upravljavske modele. Tem predstavitvam je sledila okrogla miza o ključnih izzivih in priložnostih pri vzpostavljanju nacionalnih vozlišč EOSC, vključno z vlogo raziskovalnih infrastruktur, podatkovnih centrov in superračunalništva. Razprava je bila posebej pomembna za načrtovanje slovenskega vozlišča, saj je osvetlila pomen nacionalne koordinacije, sodelovanja in dolgoročne vzdržnosti.V nadaljevanju so razprave poudarile tudi vlogo superračunalništva, SLING-a in umetne inteligence kot ključnih gradnikov prihodnjega evropskega raziskovalnega ekosistema ter pomen povezovanja podatkovnih storitev z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi.V okviru slovenskega nacionalnega tripartitnega dogodka EOSC je združenje EOSC Association pripravilo tudi samostojno poročilo, ki je dostopno .

Javni posvet: Strategija za razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti (SRIA 2.0)Združenje EOSC Association je odprlo javno konzultacijo za posodobljeno strateško agendo , ključno usmeritev za razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) po letu 2027. Konzultacija omogoča raziskovalcem, organizacijam, ponudnikom storitev in drugim deležnikom, da neposredno prispevajo svoja mnenja in predloge pri oblikovanju prihodnjih strateških prioritet in tehnoloških izzivov EOSC.Kaj sta EOSC in SRIA? (EOSC) je evropska iniciativa, katere cilj je vzpostaviti federirano, odprto in zaupanja vredno digitalno okolje za raziskave, kjer lahko znanstveniki in inovatorji najdejo, uporabljajo in ponovno uporabijo podatke, orodja in storitve iz različnih disciplin in držav. EOSC temelji na načelih FAIR — podatki morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni. pa je strateški dokument, ki določa splošni okvir za prihodnje raziskave, razvoj in inovacije v povezavi z EOSC. Vključuje tudi večletni načrt Multi-Annual Roadmap (MAR), ki služi usmerjanju programov dela Evropske unije, kot je Horizon Europe.Zakaj je odprta konzultacija pomembna?Različica SRIA 2.0 bo osnova za razvoj EOSC po letu 2027 v prihodnji fazi delovanja in implementacije pod novim modelom upravljanja. Odprta javna konzultacija je ključna priložnost za: izmenjavo mnenj o strateških izzivih in priložnostih v EOSC, soustvarjanje vizije in prioritet za obdobje 2026–2030, vpliv na oblikovanje tehnoloških, inovacijskih in političnih usmeritev v evropskem prostoru odprte znanosti.Kako sodelovatiJavni posvet traja do 31. januarja 2026 in je odprta za vse zainteresirane posameznike ter organizacije. Svoje predloge, ki bodo neposredno vplivali na vsebino SRIA 2.0, lahko podajo preko .

Nacionalni posvet CoARA o vrednotenju raziskovalnih rezultatov je 18. novembra 2025 v Ljubljani v okviru konference izvedla dvodelni posvet z naslovom Vrednotenje raziskovalnih rezultatov. Posvet je bil namenjen razpravi o reformi ocenjevanja znanstveno-raziskovalne dejavnosti in vlogi bibliometričnih kazalnikov v novem sistemu vrednotenja v okviru stabilnega financiranja.V prvem delu posveta so domači in tuji strokovnjaki predstavili teoretične in praktične pristope k uravnoteženju kvalitativnega strokovnega pregleda in kvantitativnih kazalnikov. Sodelovali so prof. dr. Primož Južnič (NAKVIS), Rita Morais (EUA), Herman Strøm (Univerza jugovzhodne Norveške) in prof. dr. Gregor Majdič (UL).Drugi del je bil posvečen razpravi o slovenskem kontekstu in izzivih uvajanja reforme ocenjevanja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, pri čemer je panel poudaril pomen odgovorne rabe bibliometrije kot dopolnila kvalitativnemu vrednotenju. Razpravo je moderiral dr. Klemen Miklavič (ARIS), sodelovali pa so dr. Špela Stres (EIC), Neja Bizjak Štrus (Mlada akademija), prof. dr. Mitja Žagar (Institut za narodnostna vprašanja), doc. dr. Anže Županič (NIB), prof. dr. Gregor Majdič (UL) in dr. Franci Demšar (NAKVIS).Dogodek je predstavljal prvi večji nacionalni korak v smeri informirane razprave o reformi ocenjevanja znanstveno-raziskovalne dejavnosti ter krepitve poznavanja mednarodnih procesov v okviru koalicije .Posnetki predavanj in razprav s prosojnicami so na voljo . Srečanje je organizirala s podporo (CTK, UM UKM). 

Razpisi: Priložnosti za vključitev v razvoj evropske federacije EOSCZdruženje EOSC Association je objavilo tri razpise, namenjene širitvi ter razvoju storitev in znanstvenih primerov uporabe. K sodelovanju so vabljene raziskovalne infrastrukture, univerze, inštituti, e-infrastrukture in druge organizacije, ki želijo aktivno prispevati k razvoju odprte znanosti v Evropi.Rok za vse prijave: 18. februar 2026 (17:00 CET).Razpisi: : Drugi val prijav za vozlišča EOSC tripartitnega upravljanja EOSCPriložnost za organizacije, ki želijo postati nova vozlišča federacije. : Pripravljalna podpora za bodoča vozlišča EOSC projekta EOSC GravityFinanciranje aktivnosti za pripravo projektnega načrta in druge dokumentacije, potrebne za kasnejšo prijavo za vozlišča EOSC. : Podpora razvoju primerov uporabe in storitev v federaciji EOSC projekta EOSC GravityPodpora razvoju raziskovalnih scenarijev ali vključevanju storitev v obstoječa vozlišča EOSC, brez potrebe po pridobitvi statusa vozlišča. Dodatne informacijeVeč o razpisih in pogosta vprašanja (FAQ): Drsnice informativnih webinarjev za zainteresirane prijavitelje:

Kako izpolniti NRRP? Vsa gradiva na enem mestu.ARIS je po spletnem seminarju o izpolnjevanju Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP), ki je potekal 27. novembra 2025, objavil gradiva z dogodka. Seminar je bil namenjen prijaviteljem raziskovalnih projektov, ki morajo obrazec NRRP oddati v šestih mesecih po začetku izvajanja projekta, ter vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z upravljanjem raziskovalnih podatkov.Na seminarju je bil podrobneje predstavljen obrazec NRRP ter ključni vidiki življenjskega cikla raziskovalnih podatkov. Objavljena gradiva vključujejo posnetek celotnega seminarja, predstavitev, uporabljeno na dogodku, ter nabor pogosto zastavljenih vprašanj, ki lahko služi kot praktična podpora pri izpolnjevanju obrazca.Gradiva so dostopna na naslednjih povezavah: , , .ARIS ob tem navaja, da bodo gradiva na voljo do nadaljnjega oziroma do morebitnih sprememb obrazca NRRP. Objavljena vsebina predstavlja uporaben vir za raziskovalce in raziskovalne organizacije pri izpolnjevanju obveznosti na področju ravnanja z raziskovalnimi podatki.