Vlada odprla poti za uresničevanje odprte znanostiV mesecu maju je Vlada RS kot del Nacionalnega reformnega programa za leto 2023 sprejela dva pomembna dokumenta na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Gre za  z dne 29. 5. 2023 in Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), z dne 31. 5. 2023.Dokumenta sta skupaj z  in  (ZZrID) odziv Slovenije na zastavljene aktivnosti prenove Evropskega raziskovalnega prostora (angleško: European Research Area – ERA) v zadnjih letih (glej npr. Sklepi Sveta EU o paktu za raziskave in inovacije v EU). Omogočata nam, da se skupaj z drugimi državami članicami tudi v Sloveniji enakovredno vključujemo v procese razvoja in nadgradnje ERA. Odprta znanost je na vrhu teh prioritet. Za njeno ustrezno uvajanje smo po zgledu drugih držav članic, praks Evropske komisije pri financiranju raziskovalne dejavnosti in , v katero je vključena tudi Slovenija, pripravili osnovna izhodišča, ki so neobhodna za usklajeno delovanje Slovenije v okviru skupnih naporov ERA in tudi Evropskega visokošolskega prostora (angleško: European Higher Education Area – EHEA).V okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, smo za podporo uvajanja ZZrID in s tem povezane Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti objavili javni razpis »«. V vzpostavljen konzorcij je vključenih preko 90 odstotkov vseh javnih raziskovalnih organizacij (JRO). Poleg okrepitve izobraževanj na tem področju bo projekt zagotovil neposrednejše delo z raziskovalkami in raziskovalci preko svetovanj, usposabljanj, delavnic, dobrih praks, uvedbe podatkovnih svetovalcev in podobno.Na tem mestu vse zainteresirane vabimo k aktivnemu vključevanju v projekt. Gre za aktivnosti prehodnega obdobja, ki ga uvaja Uredba in jih v svojem podrobno razdelanem programu podpira Akcijski načrt. Prav tako je v okviru nacionalnega NOO zasnovan projekt vzpostavitve dveh repozitorijev za raziskovalne podatke, ki se bo izvajal v okviru  (ARNES).Cilji Slovenije v ReZrIS30, da se aktivno in enakopravno vključimo v skupne napore držav članic k prenovi ERA in EHEA, so odvisni predvsem od vključevanja in sodelovanja JRO. Na ministrstvu si bomo prizadevali, da bo naše skupno delo pri uresničevanju ciljev in ukrepov ERA in s tem povezanih ciljev in ukrepov ReZrIS30 čim bolj uspešno.Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Sprejet Akcijski načrt za odprto znanostVlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejela Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru (ReZrIS30). Gre za izvedbeni dokument, ki je ključni strateški dokument Slovenije za področje raziskav in inovacij ter osnova za oblikovanje znanstvenoraziskovalnih in razvojnih politik.V Akcijskem načrtu za odprto znanost so predvidene aktivnosti, izvajalci in financiranje horizontalnega cilja 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav. To je v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki predvideva, da jo bo na izvedbeni ravni dopolnjeval Akcijski načrt za področje odprte znanosti.Odprta znanost je odgovorna znanost. Spodbuja sodelovanje, povezovanje, deljenje in ponovno uporabo znanja in inovacij za razvoj družbe nasploh – vključno z gospodarstvom. Je pomemben dejavnik za povečanje integritete, kakovosti in vpliva raziskav in objav. Znanstveni procesi so s tem preglednejši, rezultati pa dostopnejši in bolj ponovljivi. Odprtost naredi znanost bolj učinkovito, zanesljivo in odzivno na družbene izzive.Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Vlada RS sprejela Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanostiVlada je izdala Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri omenjeni uredbi gre za uvajanje raziskovalnih politik v slovenski raziskovalni prostor, kar je skladno z in .Slovenija na področju odprte znanosti zaostaja, zato gre za zelo pomembno uskladitev Slovenije, ki ji bo bistveno povečala mednarodno konkurenčnost na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti.V skladu z zakonom mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti: odprt dostop do znanstvenih rezultatov (znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov ipd.) po načelu odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno; uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.Uredba v zvezi z odprtim dostopom določa, da morajo financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki delujejo v Republiki Sloveniji, v okviru pogojev za sofinanciranje iz javnih virov (iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov, virov lokalnih skupnosti), kadar je to enako ali večje od 50 odstotkov, zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki.V avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij Uredba ne posega, saj omogoča vso raznolikost objav brez omejitev (bibliodiverziteta), v prehodnem obdobju, ki ga s svojimi aktivnostmi na tem področju (preoblikovalne pogodbe z znanstvenimi založniki) določa Koalicija S, tudi v t. i. hibridnih revijah. Tu je uvedena še novost, da sredstev za odprto dostopne objave ne zagotavljajo več izvajalci iz sredstev sofinancirane raziskave, temveč te stroške prevzame financer iz drugih virov. Raziskovalci lahko v primeru naročniških/hibridnih revij objavijo odprto dostopen članek na osnovi vavčerjev za APC, ki so na razpolago v okviru sklenjenih preoblikovalnih pogodb.Podobno določa Uredba odprti dostop do raziskovalnih (meta)podatkov in drugih rezultatov raziskav, preko vzpostavitve načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki in ob upoštevanju načel »FAIR« ter načela »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. Prav tako Uredba določa, kje (repozitoriji), kako in kdaj morajo biti shranjeni raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav in kako morajo biti citirani. V povezavi z avtorskimi pravicami na znanstvenih publikacijah Uredba določa način upravljanja teh pravic in določa vrsto prostih licenc, ki se lahko uporabijo.Uredba prav tako določa obveznosti financerjev pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja ter pri odločitvah o sofinanciranju, v smeri kvalitativnega vrednotenja. Gre za vrednotenje bistvenih vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela, upoštevanje raznolikosti rezultatov raziskav in prakticiranje odprte znanosti in vrednotenje na osnovi odprto dostopnih rezultatov raziskav. Odprta znanost nikakor ni edino merilo znanstvenoraziskovalnega dela, saj sama po sebi ne posega v percepcijo odličnih rezultatov v znanosti. Uredba ne posega v recenzijski postopek znanstvenih publikacij, razen da obstoječim možnostim doda tudi možnost odprtega recenziranja znanstvenih publikacij kot eno od praks odprte znanosti. Obenem določa zahteve za financerje glede spodbujanja upoštevanja potreb končnih uporabnikov oziroma širše skupnosti (kot npr. civilne družbe) na izbranem raziskovalnem področju in glede spodbujanja izvajanja občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah.V podporo implementaciji zakona in Uredbe bosta tako Akcijski načrt za odprto znanost, ki ga sprejme Vlada RS in je v pripravi, kot že odobren državni Načrt za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Digitalna preobrazba (C2); komponente Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K7), ukrep Digitalizacije izobraževanja, znanosti in športa (C2.K7.IJ), komponenta Digitalizacija za odprto znanost.Uredba predvideva postopni prehod v delovanje po načelih odprte znanosti – tako za prilagoditev delovanja, kot tudi infrastrukturno podporo.

Svet EU poziva k preglednemu, pravičnemu in odprtemu dostopu do akademskih publikacijSvet EU je danes, 23. maja 2023, sprejel o visokokakovostnem, preglednem, odprtem, zaupanja vrednem in pravičnem akademskem objavljanju, v katerih poziva k takojšnjemu in neomejenemu odprtemu dostopu pri objavljanju raziskav, ki vključujejo javna sredstva.Znanstveni članki in druge oblike akademskih objav so še naprej glavno sredstvo za razširjanje rezultatov raziskav in znanstvenih dognanj. Vendar še zdaleč ni vsak članek na voljo drugim raziskovalcem ali drugim zainteresiranim bralcem. Stroški plačilnih zidov za dostop do člankov in njihovo objavo postajajo nevzdržni, kanali objavljanja za raziskovalce pa so pogosto v rokah zasebnih podjetij, ki pogosto nadzorujejo intelektualno lastnino člankov. Medsebojni strokovni pregled člankov je bistvenega pomena za zagotavljanje nadzora kakovosti člankov, vendar ta postopek prinaša izzive, kot sta večje število vlog in preobremenjenost pregledovalcev. Pojavljajo se tudi težave zaradi plenilskih in vprašljivih praks objavljanja.Svet v svojih sklepih Komisijo in države članice poziva, naj podprejo politike, usmerjene v model akademskega objavljanja, ki bo nepridobiten, z odprtim dostopom in v več formatih, brez stroškov za avtorje ali bralce. Nekatere države članice so v svojo nacionalno zakonodajo o avtorskih pravicah uvedle pravice do sekundarne objave, kar omogoča odprt dostop do akademskih publikacij, ki vključujejo javna sredstva. Svet spodbuja nacionalne politike in smernice odprtega dostopa, da bodo znanstvene publikacije takoj odprto dostopne na podlagi odprtih licenc. V sklepih je priznan pozitiven razvoj v smislu spremljanja napredka, na primer v okviru evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC), in predlagana vključitev spremljanja odprte znanosti v mehanizem za spremljanje evropskega raziskovalnega prostora. Prav tako so v sklepih Sveta države članice pozvane, naj podprejo pilotni program Open Research Europe (za vzpostavitev obsežne storitve za objavljanje raziskav z odprtim dostopom), uporabo odprtokodne programske opreme in standardov, priznajo in nagrajujejo dejavnosti medsebojnega strokovnega pregleda pri ocenjevanju raziskovalcev ter podprejo usposabljanje raziskovalcev na področju medsebojnih strokovnih pregledov in pravic intelektualne lastnine.Vir:

Anketni vprašalnik GraspOS o praksah vrednotenja raziskovalne dejavnostiProjekt izvaja anketo, s katero želi pridobiti pregled nad sodobnimi praksami vrednotenja raziskovalne dejavnosti v raziskovalnih ustanovah, pri financerjih ter drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z vrednotenjem raziskovalne dejavnosti, tako podpisnicah, kot potencialnah podpisnicah .Vprašalnik je sestavljen na podlagi temeljnih zavez in načel . Podpisniki dogovora se zavezujejo k skupni viziji, da se pri vrednotenju raziskovalnega dela, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij priznavajo različni rezultati, prakse in dejavnosti, ki vplivajo na kakovost in učinek raziskovalnega dela. S tem vrednotenje temelji predvsem na kvalitativni oceni, za katero je osrednjega pomena strokovni pregled, podprt z odgovorno uporabo kvantitativnih indikatorjev.Predstavniki raziskovalnih organizacij, ki so ali pa bi lahko podpisale dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti, so vabljeni, da na anketni vprašalnik odgovorijo do 28. maja 2023.Izpolnjevanje ankete traja približno 20 do 30 minut. Vprašanja si lahko vnaprej ogledate .