Spletni seminar SCOAP3: odprto publiciranje v fiziki delcevLepo vabljeni na 11. spletni seminar Ambasadorjev odprte znanosti zavezništev in , ki bo v ponedeljek, 19. januarja 2026, ob 10. uri. Seminar bo potekal v spletnem okolju, povezava do dogodka pa bo prijavljenim udeležencem posredovana naknadno. Tokrat bo posvečen temi SCOAP3 – sponzorski konzorcij za odprto publiciranje v fiziki delcev (SCOAP3: Sponsoring Consortium for Open Access Publishing in Particle Physics).Predavatelj bo prof. dr. Stefan Hohenegger z Univerze Claude Bernard Lyon 1, ki bo predstavil delovanje in razvoj konzorcija SCOAP3 ter nekatere inovativne prakse, s katerimi ta prispeva k razumevanju znanstvene komunikacije kot globalnega javnega dobra. je edinstveno mednarodno partnerstvo, ki združuje več kot tri tisoč knjižnic, financerjev in raziskovalnih ustanov iz 47 držav, regij ali ozemelj ter tri medvladne organizacije. Spletni seminar predstavlja odlično priložnost za izmenjavo idej in izkušenj na področju odprte znanosti, tako znotraj partnerske mreže kot širše raziskovalne skupnosti.Več informacij o spletnem seminarju najdete , prijavite pa se lahko .Vas zanimajo tudi pretekli spletni seminarji?Vsi spletni seminarji ENLIGHT na temo odprte znanosti so posneti. Posnetki, predstavitve in spremljevalna gradiva so na voljo na naslednjih platformah: (posnetki vseh spletnih seminarjev o odprti znanosti), (objavljene predstavitve spletnih seminarjev), (arhiv predstavitev in gradiv vseh spletnih seminarjev), .

Dnevi odprtega znanja 2025 in konferenca ERA KR21: gradivaV okviru petih , ki jih Inštitut za odprte podatke in intelektualno lastnino () ob podpori programa Knowledge Rights 21 () organizira že od leta 2019, je 17. in 18. decembra 2025 potekala . Konferenca je tudi letos združila domače in mednarodne strokovnjake ter odprla razpravo o ključnih pravnih, tehnoloških in družbenih vprašanjih odprte znanosti.Prvi dan konference je bil posvečen odprti znanosti, avtorskim pravicam in pravnim podlagam za gradnjo odprtih velikih jezikovnih modelov. Razprave so osvetlile evropski in nacionalni okvir odprte znanosti, vlogo pravice do sekundarnega publiciranja v Sloveniji ter izzive, povezane z uporabo avtorskih del, varstvom zasebnosti in medijskimi pritiski pri razvoju odprtokodnih jezikovnih modelov. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju gradnje odprtega velikega jezikovnega modela v slovenščini.Dan se je zaključil z , na kateri so sogovorniki iz raziskovalnega, knjižničnega, prevajalskega in kulturnega okolja razpravljali o priložnostih in tveganjih uporabe umetne inteligence. Razprava je jasno pokazala, da so pravna in družbena vprašanja, povezana z uporabo UI, zlasti za ustvarjalce in prevajalce, izjemno aktualna ter da je širša javna razprava nujna.Drugi dan konference je bil usmerjen v regijsko dimenzijo odprte znanosti ter v teme, kot so e-izposoja, odprti podatki in ohranjanje kulturne dediščine. Poleg interne seje KR21 Regional Alliance, namenjene načrtovanju prihodnjih aktivnosti, so bile predstavljene primerjalne študije o avtorskopravnih ovirah in spodbudah za odprto znanost v regiji, pravni vidiki e-izposoje v Evropi in Sloveniji ter pobude za odprto kulturno dediščino. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi ERA Akta in programov KR21 pri razvoju odprtega raziskovalnega prostora.Konferenca ERA KR21 Conference 2025 je bila del širšega programa Dnevov odprtega znanja, ki povezujejo pravne, tehnološke in družbene vidike odprte znanosti. V tem okviru je potekala tudi okrogla miza , ki je dodatno razširila razpravo o javnem interesu, dostopu do tehnologij in vlogi države pri razvoju UI.Če ste iz kakršnihkoli razlogov zamudili konferenco, so posnetki še vedno na voljo!▶ Ogled posnetkov

Moodle učilnica Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanostiUniverza v Ljuljani in Arhiv družboslovnh podatkov (ADP/UL FDV) sta s sredstvi Akcijskega načrta za odprto znanost vzpostavila prvo Moodle učilnico z naslovom Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti. Namenjena je raziskovalcem in doktorskim študentom, ki se želijo seznaniti ali osvežiti svoje znanje.Podatkovni svetovalci in knjižničarji jo lahko uporabljajo za lastno usposabljanje.Vsebina učilnice osnove odprte znanosti, opredelitev raziskovalnih podatkov in njihove vrste, faze življenjskega kroga raziskovalnih podatkov, načela FAIR (najdljivi, dostopni, interoperabilni in uporabljivi), priprava načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP), zaupanja vredni repozitoriji in trajni identifikatorji, priprava metapodatkov, zagotavljanje odprtosti raziskovalnih podatkov prek repozitorijev v skladu za načelom »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«, licenciranje raziskovalnih podatkov.Moodle učilnica je na voljo .Na naslov raziskovalni.podatki@uni-lj.si lahko sporočite vprašanja in predloge za nove spletne učilnice s področja ravnanja z raziskovalnimi podatki. Vabljeni k uporabi!

In memoriam: mag. Miro Pušnik (1963–2026)V Slovenski skupnosti odprte znanosti nas je globoko razžalostila vest, da je preminil član našega strokovnega sveta, mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice UL in njen zastopnik v SSOZ. S svojo predanostjo, strokovnostjo in vizijo je pomembno oblikoval razvoj odprte znanosti v Sloveniji – in to že dolgo pred nastankom SSOZ. Na področju spodbujanja odprtosti znanstvenega komuniciranja se je dejavno povezoval tudi mednarodno ter aktivno podpiral prenos evropskih politik odprte znanosti v nacionalno okolje.V delovanju SSOZ je pustil neizbrisen pečat tako kot član strokovnega sveta kot tudi kot vodja prvega strokovnega telesa za monitoring odprte znanosti. Njegova prezgodnja smrt je velika izguba za našo skupnost. Njegov prispevek k njenemu razvoju bomo ohranili v globokem spoštovanju, njegovo delo pa ostaja temelj, na katerem bomo gradili naprej.Njegovim sodelavcem in družini izrekamo iskreno sožalje. Vodstvo in Koordinacija SSOZ  Avtorica fotografije: Brina Klemenčič

Odprt razpis za program ALMASI ambasadorjev za obdobje 2026–2027 vabi raziskovalce, knjižničarje in druge aktivne člane akademske skupnosti, da se prijavijo v . Projekt je usmerjen v spodbujanje diamantnega odprtega dostopa – neprofitnega odprtodostopnega znanstvenega založništva brez stroškov za avtorje in bralce – ter v krepitev ozaveščenosti in praktične rabe tega modela v Afriki, Evropi in Latinski Ameriki. Prva prijavna faza je odprta do 15. januarja 2026, z začetkom aktivnosti v marcu 2026.ALMASI želi z mrežo ambasadorjev povezati različne raziskovalne skupnosti in lokalne kontekste z globalnimi razvoji na področju odprtega znanstvenega založništva. Raznolikost disciplin, institucij in držav je pri tem ključna, saj se založniške prakse med področji močno razlikujejo, prav ambasadorji pa lahko te razlike učinkovito nagovorijo znotraj svojih okolij.Vloga ALMASI ambasadorjev je predvsem promocija diamantnega odprtega dostopa ter širjenje rezultatov in aktivnosti projekta v lastnih strokovnih mrežah. Od izbranih kandidatov se pričakuje sodelovanje na spletnih srečanjih ambasadorjev, vključevanje v projektne skupščine, organizacija vsaj enega lokalnega dogodka ter aktivno deljenje informacij o projektu, njegovih orodjih, izobraževanjih in spletnih seminarjih. Program spodbuja tudi medsebojno izmenjavo izkušenj in dobrih praks.V zameno projekt ALMASI ambasadorjem ponuja večjo mednarodno vidnost, vključitev v globalno mrežo strokovnjakov s področja znanstvenega komuniciranja, možnosti soavtorstva in sodelovanja pri pripravi vsebin ter uradna potrdila in priznanja v projektnih objavah. Razpis je zasnovan kot odprt proces, zato bodo v kasnejših fazah projekta objavljeni tudi dodatni prijavni roki.Prijava v program ALMASI ambasadorjev je mogoča prek .

Dan odprte znanosti 2025: utrinki, ključne razprave in posnetki dogodkaKako daleč je Slovenija pri uresničevanju odprte znanosti? Kakšni so premiki na področju raziskovalne in podatkovne infrastrukture? Kako se v evropskem prostoru že vzpostavljajo nacionalna vozlišča Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in kaj to pomeni za Slovenijo?Na ta vprašanja so 20. in 21. novembra 2025 na v Ljubljani odgovarjali domači in tuji strokovnjaki, predstavniki raziskovalne skupnosti, odločevalci ter upravljavci raziskovalnih infrastruktur. Dogodek je potekal v okviru konference in .Posnetki in utrinki z dogodkaDogodek je bil v celoti sneman. Videoposnetki predavanj, okroglih miz in pripadajoče prosojnice so na voljo vsem, ki dogodka niso mogli spremljati v živo, ter tistim, ki želijo posamezne razprave ponovno ali poglobljeno pregledati.Posnetki in prosojnice - 1. danPosnetki in prosojnice - 2. danDogajanje na Dnevu odprte znanosti 2025 so zaznamovale živahne razprave, močna mednarodna udeležba in povezovanje različnih delov raziskovalnega ekosistema.Prvi dan: pregled stanja, infrastruktura in projekti v SlovenijiPrvi dan je bil namenjen pregledu stanja odprte znanosti v Sloveniji. V ospredju so bili , predstavitev ter pregled ključnih premikov na področju raziskovalne in , predvsem razvoju podatkovnih centrov, raziskovalnih arhivov in storitev za upravljanje raziskovalnih podatkov.Pomemben del programa je predstavljala predstavitev projektov, ki se v Sloveniji že izvajajo in konkretno podpirajo uresničevanje načel odprte znanosti – od odprtih raziskovalnih podatkov in ponovne uporabe podatkov do podpore umetni inteligenci in odprtim raziskovalnim praksam.Dopoldanski del je bil dopolnjen z vsebinskim sklopom o vrednotenju znanosti in kariernega napredka, vključno z razpravami o stabilnem financiranju. Mednarodno perspektivo je prinesla predstavitev norveške reforme vrednotenja (), sledila pa je okrogla miza, ki je odprla razpravo o prihodnjih korakih prenove sistema vrednotenja v Sloveniji.Drugi dan: Evropski oblak odprte znanosti in povezovanje podatkovne raziskovalne infrastrukture s superračunalništvom in umetno inteligencoDrugi dan je potekal kot slovenski »Povezujemo znanost« in je bil izrazito usmerjen v praktične evropske izkušnje. Dogodek je bil vsebinsko povezan tudi z – Dnevi slovenskega superračunalniškega omrežja.V ospredju so bile predstavitve že vzpostavljenih in nastajajočih nacionalnih , ki so ponudile dragocen vpogled v različne organizacijske, tehnične in upravljavske modele. Tem predstavitvam je sledila okrogla miza o ključnih izzivih in priložnostih pri vzpostavljanju nacionalnih vozlišč EOSC, vključno z vlogo raziskovalnih infrastruktur, podatkovnih centrov in superračunalništva. Razprava je bila posebej pomembna za načrtovanje slovenskega vozlišča, saj je osvetlila pomen nacionalne koordinacije, sodelovanja in dolgoročne vzdržnosti.V nadaljevanju so razprave poudarile tudi vlogo superračunalništva, SLING-a in umetne inteligence kot ključnih gradnikov prihodnjega evropskega raziskovalnega ekosistema ter pomen povezovanja podatkovnih storitev z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi.V okviru slovenskega nacionalnega tripartitnega dogodka EOSC je združenje EOSC Association pripravilo tudi samostojno poročilo, ki je dostopno .