Izzivi zagotavljanja visoke kakovosti v znanstvenih revijah: uredniški pristopi glede na usmerjenost založnika in model dostopaV četrtek, 17. septembra 2026, ob 10. uri vabljeni na spletno predavanje Izzivi zagotavljanja visoke kakovosti v znanstvenih revijah: uredniški pristopi glede na usmerjenost založnika in model dostopa. Predavala bo dr. Katarina Krapež (FIŠ in UP PEF). Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije (Meeting ID: 61438757071).Zagotavljanje visoke kakovosti znanstvenih objav temelji na večstopenjski uredniški presoji, ki vključuje začetno strokovno in metodološko oceno rokopisa, dosledno uporabo meril kakovosti, vodenje recenzijskega postopka ter končno odločitev o objavi. Uredniki imajo osrednjo odgovornost za znanstveno verodostojnost in relevantnost objavljenih del, vendar ne odločajo v institucionalno nevtralnem okolju. Njihove možnosti so odvisne od kadrovskih in finančnih virov, tehnološke infrastrukture, podpore založnika ter modela dostopa revije.Predavanje izhaja iz večletne mednarodne empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 258 izkušenih urednikov iz 42 držav, ter iz poglobljenih intervjujev s 24 uredniki iz 11 držav. Predstavljeno bo, kako uredniki razumejo in uporabljajo temeljna merila kakovosti – izvirnost, znanstveno veljavnost in pomembnost – ter kako sprejemajo zahtevne odločitve, kot so zgodnja zavrnitev rokopisa, izbira kompetentnih recenzentov in presoja nasprotujočih si recenzij. Predstavljena bo tudi urednikova večplastna vloga: od varuha kakovosti do vodje postopkov, razvijalca revije in povezovalca znanstvene skupnosti.Osrednji del predavanja bo namenjen dvema ločenima, vendar povezanima vidikoma: komercialni oziroma neprofitni usmerjenosti založnika ter odprtemu, hibridnemu ali zaprtemu oziroma naročniškemu modelu dostopa. Raziskava kaže, da komercialni založniki uredništvom praviloma zagotavljajo več tehnološke, produkcijske, promocijske in izobraževalne podpore, vendar lahko hkrati bolj omejujejo uredniško avtonomijo. Pri neprofitnih založnikih je avtonomije pogosto več, uredniki pa se srečujejo z omejenimi viri in večjim obsegom neplačanega dela. Model odprtega dostopa sam po sebi zato ni zanesljiv pokazatelj kakovosti; odločilni so standardi, transparentnost postopkov in dejanska podpora uredniškemu delu.Tema je danes še posebej aktualna zaradi prehoda k takojšnjemu in diamantnemu odprtemu dostopu, spreminjanja pravil o sekundarnem publiciranju ter razvoja generativne umetne inteligence, organizirane proizvodnje lažnih znanstvenih člankov in manipulacij recenzijskih postopkov. Visoka kakovost zato ni le vprašanje formalnih pravil, temveč tudi uredniške avtonomije, ustreznih virov in zaupanja vredne raziskovalne infrastrukture.Na dogodek se je potrebno . Gre za šestnajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (Ukrep 6.2 ReZrIS30), ki ga financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na , ki je urednica predavanj v seriji OZUP. Pretekle dogodke, ki smo jih organizirali v seriji OZUP si lahko ogledate na 

Sodelovalna infrastruktura za inovativen model znanstvenega objavljanjaNaslednja faza platforme Open Research Europe (ORE) je tik pred vrati. Za avtorje, recenzente in bralce bo platforma delovala enako kot doslej in bo še naprej sprejemala enake vrste prispevkov ter uporabljala enake, nekoliko posodobljene politike in postopke. Z novo fazo pa se spreminjata model upravljanja in infrastruktura, na kateri platforma temelji, saj prehajata v bolj sodelovalen model.Skupna evropska pobuda za odprto objavljanje brez stroškovPlatforma ORE, ki jo je Evropska komisija prvotno vzpostavila za objavljanje rezultatov raziskav v odprtem dostopu, se razvija v neprofitno skupno pobudo, ki jo podpira 17 organizacij za financiranje in izvajanje raziskav iz vse Evrope. Za obdobje 2026–2031 je za njeno delovanje namenjenih več kot 16 milijonov evrov, pri čemer Evropska komisija zagotavlja 60 % sredstev, preostalih 40 % pa sodelujoče organizacije. Raziskovalcem iz enajstih držav ter vsem upravičencem programov EU bo tako na voljo skupnostno upravljana platforma, ki omogoča odprto objavljanje raziskovalnih rezultatov brez stroškov za avtorje ter zagotavlja transparentne uredniške postopke.CERN in odprtokodni sistem OJS kot temelj nove platformePlatformo ORE bo kmalu gostil in upravljal CERN, Evropska organizacija za jedrske raziskave in rojstni kraj svetovnega spleta. Ta vloga temelji na dolgoletnih izkušnjah CERN-a pri razvoju in vzdrževanju infrastruktur odprte znanosti ter skupnostno upravljanih storitev za svetovno raziskovalno skupnost. Gostovanje ORE bo zagotovilo zanesljivo, zaupanja vredno in trajnostno okolje, podprto z izkušnjami iz vodilnih pobud na področju odprte znanosti, kot so Zenodo, Invenio in SCOAP3.Prihodnja različica ORE bo temeljila na sistemu Open Journal Systems (OJS), odprtokodni programski opremi za upravljanje recenziranih znanstvenih revij, ki jo razvija projekt Public Knowledge Project in jo uporabljajo številne revije z diamantnim odprtim dostopom po svetu. Vse nove funkcionalnosti, razvite posebej za ORE, bodo brezplačno na voljo tudi drugim revijam, ki uporabljajo OJS, s čimer bo ustvarjena dodatna vrednost za širšo skupnost znanstvenega objavljanja.Novo upravljanje vključuje neodvisno znanstveno svetovanjeNova faza ORE prinaša tudi novo upravljavsko strukturo. Poleg vsakodnevnega vodenja platforme, ki ga bo izvajal sekretariat ORE pri CERN-u, bosta njeno delovanje usmerjala Izvršni odbor in Skupina financerjev, ki bosta določala strateške usmeritve, odločala o vključevanju novih članov ter sprejemala ključne odločitve. Pri znanstvenih vprašanjih bo platformi svetoval neodvisni Znanstveni svetovalni odbor (Scientific Advisory Board – SAB). Njegovi člani bodo imenovani septembra po odprtem pozivu za nominacije, objavljenem letos poleti.Partnerstva krepijo multidisciplinarnost in diamantni odprti dostopSodelovalna narava Open Research Europe se odraža tudi v dejavnostih obveščanja in vključevanja raziskovalne skupnosti. Partnerstvo z raziskovalno infrastrukturo OPERAS bo prispevalo k ohranjanju izrazito multidisciplinarnega značaja platforme, pri čemer bo poseben poudarek namenjen vključevanju raziskovalcev s področja družboslovja in humanistike.V okviru tega sodelovanja ORE vzpostavlja tudi tesnejše povezave z European Diamond Capacity Hub (EDCH) in obstoječim ekosistemom diamantnih znanstvenih revij ter si prizadeva za skupne standarde in večjo medsebojno prepoznavnost. Cilj teh prizadevanj je okrepiti zaupanje v odprto in za avtorje brezplačno znanstveno objavljanje.ORE kot neprofitna javna infrastruktura za širšo raziskovalno skupnostVse te prilagoditve nadgrajujejo uspešne temelje platforme, ki jo je za Evropsko komisijo prvotno vzpostavila in upravljala organizacija F1000 ter ki je do danes privabila več kot 6.300 avtorjev. Zaradi razširitve pogojev za objavljanje ORE pričakuje nadaljnjo rast števila objavljenih rezultatov raziskav, ob hkratnem zagotavljanju hitrega razširjanja znanja, zaupanja vrednega odprtega recenziranja in visoke kakovosti objav.Razvoj platforme ne pomeni, da financerji postajajo založniki. Pomeni pa, da vlagajo v neprofitno javno infrastrukturo s skupnostnim upravljanjem. Njihov cilj je povečati dostopnost in preglednost raziskav ter postaviti zgled pravičnega in inovativnega znanstvenega komuniciranja v Evropi in širše. Novico je 1. 9. 2026 objavil ARIS na svoji . Prav tako so prilagodili originalno ORE grafiko za slovensko občinsvo. so v okviru projekta nadgradnje platforme ORE pripravili CERN, OPERAS in Evropska komisija.

Osem let programa NGI0Evropska komisija je v začetku junija objavila , katerega del je tudi . Ob tem je napovedala zaključek in začetek nove iniciative Open Internet Stack. Pod okriljem NGI je s financiranjem programa Obzorje Evropa skoraj osem let potekal tudi program , ki se bo jeseni pod imenom preselil pod okrilje nove iniciative Open Internet Stack.Program NGI0 je izvajala koalicija šestnajstih organizacij pod vodstvom nizozemske nevladne organizacije NLnet. Program je z mikrorazpisi podpiral prosto- in odprtokodne projekte ter raziskave, ki prispevajo k bolj odprtemu in dostopnemu internetu. Programska oprema, razvita v okviru podprtih projektov, mora biti objavljena pod odprtimi licencami, rezultati raziskav pa v odprtem dostopu. Poleg financiranja je NGI0 projektom zagotavljal podporo na področjih e-dostopnosti, grajenja skupnosti, raznolikosti, licenciranja, internacionalizacije in prevajanja, pakiranja za upravitelje paketov, standardizacije ter testiranja.V okviru NGI0 je bilo realiziranih več kot z različnih ravni programskega sklada – od nizkonivojskih protokolov in končnih storitev do odprtokodne strojne opreme. Med podprtimi projekti so tudi odprtokodne alternative uveljavljenim lastniškim programskim rešitvam.Od šestih vsebinskih sklopov financiranja sta trenutno aktivna še NGI Taler, namenjen digitalnim plačilom, ki varujejo zasebnost, in NGI Fediversity, ki se osredotoča na projekte za . Gre za odprtokodne spletne platforme, ki temeljijo na protokolu ActivityPub ter omogočajo medsebojno povezovanje in interoperabilnost. Med federirane storitve sodi tudi Mastodon, na katerem ima svoj račun tudi Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ).NGI0 ima tudi slovenskega regijskega predstavnika, ki program predstavlja v slovenskem prostoru, sodeluje z izobraževalnimi in drugimi zainteresiranimi institucijami, zagotavlja informacije in svetovanje pri prijavah na razpise NGI0 ter upravlja Mastodon profil .

Konferenca Barcelonske deklaracije o odprtih raziskovalnih informacijah 2026 skupaj z združenjem Leibniz Association in Helmholtz Open Science Office organizira Konferenco Barcelonske deklaracije o odprtih raziskovalnih informacijah 2026 (2026 Conference of the Barcelona Declaration on Open Research Information), ki bo potekala 24. in 25. novembra 2026 na sedežu združenja Leibniz Association v Berlinu in prek spleta.Letošnja konferenca bo potekala pod naslovom »Usklajevanje politik in njihovega praktičnega izvajanja« (Aligning Policy and Practical Implementation). Povezala bo mednarodno skupnost podpisnikov in podpornikov Barcelonske deklaracije ter druge deležnike in ponudila prostor za razpravo o uveljavljanju odprtih raziskovalnih informacij v različnih institucionalnih okoljih.Odprt je . Organizatorji vabijo k oddaji predlogov za predstavitve in posterje, ki bodo predstavili izkušnje, pridobljena spoznanja ter uspehe in izzive pri uvajanju in uporabi odprtih raziskovalnih informacij. Posebej so dobrodošli prispevki o povezovanju politik in njihovega praktičnega izvajanja.Prijave za udeležbo na konferenci se bodo odprle 24. septembra 2026. Za predstavnike organizacij, ki so podpisnice ali podpornice Barcelonske deklaracije, je udeležba brezplačna. Število mest za udeležbo v Berlinu je omejeno na 100 udeležencev, prek spleta pa se bo dogodka lahko udeležilo med 100 in 300 oseb. Organizatorji bodo dodatne informacije o registraciji objavili pred odprtjem prijav.

Delavnica ADP za znanstvene revije: Raziskovalni podatki v procesu znanstvenega objavljanja (ADP) vabi na delavnico Raziskovalni podatki v procesu znanstvenega objavljanja, ki bo potekala v petek, 25. septembra 2026, med 9.00 in 12.30 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana, predavalnica 14).Ker financerji raziskav in znanstvene revije vse bolj izpostavljajo raziskovalne podatke, bo delavnica naslovila vprašanja, kako raziskovalne podatke pravočasno in kakovostno pripraviti za objavo, kaj od njih pričakujejo uredniki in recenzenti ter kako lahko pri tem pomaga ADP.Dogodek je namenjen urednikom in recenzentom znanstvenih revij, založnikom ter podatkovnim svetovalcem s področja družboslovja in humanistike. Delavnica bo interaktivna, zato je pričakovana aktivna udeležba. Predstavnikom založb organizatorji priporočajo, da s seboj prinesejo izvod zadnje številke revije, ki jim bo v pomoč pri delavniškem delu programa.Prvi del delavnice bo namenjen ključnim pojmom in zahtevam pri deljenju in objavi raziskovalnih podatkov, življenjskemu krogu raziskovalnih podatkov v uredniškem in recenzentskem postopku, izkušnjam podatkovnih svetovalcev pri sodelovanju z uredništvi znanstvenih revij ter podpori, ki jo lahko ADP nudi raziskovalcem, urednikom in recenzentom. V drugem (praktičnem) delu pa bodo udeleženci delali v skupinah ter obravnavali navajanje in deljenje raziskovalnih podatkov v znanstvenih revijah, raziskovalne podatke v recenzentskem postopku ter sodelovanje med ADP in uredništvi znanstvenih revij.Delavnico organizira ADP v okviru Slovenskega RDA vozlišča. Podroben program lahko najdete .Prijave zbirajo do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 23. septembra 2026 prek .

Razpis EOSC za člane novih projektnih skupin za obdobje 2027–2028Združenje EOSC Association (EOSC-A) je objavilo (Task Forces) za novo mandatno obdobje 2027–2028. Strokovnjaki, ki želijo s svojim znanjem sodelovati pri nadaljnjem razvoju Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), lahko prijave oddajo do 30. septembra 2026.Ker se mandat trenutnih projektnih skupin EOSC-A zaključuje konec leta 2026, je upravni odbor združenja potrdil prenovljeno strukturo, ki upošteva nadaljnji razvoj EOSC in Federacije EOSC ter prednostne naloge nastajajoče Strateške raziskovalne in inovacijske agende EOSC (SRIA 2.0). Pri reorganizaciji so bile upoštevane tudi izkušnje obstoječih projektnih skupin in strokovnih skupin za prednostna področja EOSC (Opportunity Area Expert Groups – OAEG).V obdobju 2027–2028 bo delovalo pet projektnih skupin: Kakovost, zaupanje in suverenost podatkov (Quality, Trust, and Sovereignty of Data Task Force), Zdravstveni podatki (Health Data Task Force), Semantična interoperabilnost (Semantic Interoperability Task Force), FAIR podatki in umetna inteligenca (FAIR Data and AI Task Force), Dolgoročna hramba in ponovna uporabnost podatkov (Long-Term Data Retention and Reusability Task Force).EOSC-A k prijavi vabi strokovnjake, vključene v razvoj in implementacijo EOSC, še posebej predstavnike organizacij članic in opazovalk EOSC-A. Člani projektnih skupin bodo med drugim zagotavljali strokovne povratne informacije o razvoju Federacije EOSC, prepoznavali strateške vrzeli, prispevali k uresničevanju prednostnih nalog SRIA 2.0 ter sodelovali s projekti EOSC v okviru programa Obzorje Evropa in skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori.Kandidati se praviloma lahko prijavijo za eno projektno skupino. Prijavi je treba priložiti življenjepis, motivacijsko pismo in potrditveno pismo organizacije. Dodatne informacije o projektnih skupinah, njihovih področjih delovanja in prijavi so na voljo , v primeru vprašanj pa se obrnite na naslov .