Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2026 bo 17. in 18. septembra 2026 potekala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL). Organizirajo jo Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI, organizacijski odbor letošnje konference pa upravlja Inštitut za novejšo zgodovino (INZ).Konferenca ima več kot 20-letno tradicijo, od leta 2016 pa poleg jezikovnih tehnologij vključuje tudi digitalno humanistiko. Letošnji program zajema področja jezikovnih tehnologij, digitalnega jezikoslovja in digitalne humanistike ter uporabo digitalne humanistike v izobraževanju in digitalni publicistiki. Predstavljene bodo raziskave, dobre prakse, projekti in njihovi rezultati. Letošnji program vključuje tudi dve gostji: Andrea Kocsis bo spregovorila o odsotnosti, izgubah in negotovosti v humanističnih podatkih, Anna Vacalopoulou pa o velikih jezikovnih modelih in prihodnosti slovarjev.Dan pred začetkom konference, 16. septembra, bosta na FRI UL potekali tudi predkonferenčni delavnici. Prva bo namenjena obdelavi naravnega jezika za analizo novic in izkušnjam projekta EMMA, druga pa uporabi govornih in spletnih korpusov pri analizi jezikovne variacije.Na konferenco se je mogoče prijaviti prek . Kotizacija znaša 100 EUR, od 9. septembra 2026 pa 120 EUR. Študenti, ki nimajo možnosti kritja kotizacije iz materialnih ali podobnih sredstev, se lahko konference udeležijo brezplačno.

Spletno izobraževanje SLAIF: Uporaba Arnesove infrastrukture in storitevV petek, 9. oktobra 2026, ob 10. uri bo prek Zooma potekalo spletno izobraževanje SLAIF: Uporaba Arnesove infrastrukture in storitev za raziskovalno delo in inovacije. Izobraževanje, ki ga bo vodila Lenča Ambrožič (), bo udeležencem ponudilo celovit pregled ključnih Arnesovih storitev in infrastrukture za podporo raziskovalnemu delu ter njihove varne in učinkovite uporabe.Udeleženci bodo spoznali Arnesove storitve s področja identitete in dostopa (AAI) ter sodelovalna orodja, kot so Arnes E-pošta, Arnes Planer in Arnes Filesender. Predstavljene bodo tudi možnosti uporabe računskih zmogljivosti Arnesovega superračunalnika in storitve Arnes Shramba. Poseben poudarek bo namenjen varni uporabi infrastrukture in upravljanju dostopov ter pravic. Udeleženci bodo izvedeli tudi, kam se lahko obrnejo po podporo in katere dobre prakse upoštevati pri uporabi Arnesovih storitev. Naslovljena bodo tudi druga orodja, na primer Arnes Canva, Arnes Video in Arnes Splet.Vsebina izobraževanja bo prilagojena glede na udeležence – raziskovalce, visokošolske učitelje ali javne uslužbence – in predvidene načine uporabe Arnesovih storitev.Podrobnejše informacije in prijava na .

EDCH išče ambasadorje diamantnega odprtega dostopa išče ambasadorje, ki se bodo v obdobju 2026–2027 pridružili ter promovirali dejavnosti in orodja EDCH med deležniki odprte znanosti. K sodelovanju vabijo knjižničarje, urednike, raziskovalce in druge podpornike odprte znanosti iz različnih evropskih držav in akademskih disciplin. Ambasadorji bodo povezovali lokalne skupnosti z evropskimi pobudami na področju odprte znanosti, obenem pa s svojimi izkušnjami in povratnimi informacijami prispevali k nadaljnjemu razvoju storitev EDCH. Sodelovanje omogoča tudi povezovanje s strokovnjaki za odprti dostop iz različnih evropskih držav, vzpostavljanje partnerstev in večjo prepoznavnost na evropski ravni.Mandat ambasadorjev traja eno leto, od zadnjega četrtletja 2026 do zadnjega četrtletja 2027, predviden obseg sodelovanja pa je v povprečju od dve do štiri ure mesečno. Glede na svoje strokovno znanje, interese in možnosti bodo ambasadorji sodelovali pri promociji in izboljševanju storitev EDCH, med drugim foruma, izobraževalne platforme, virov in smernic ter registra. Prav tako bodo pomagali širiti informacije o dejavnostih EDCH in potrebah svojih lokalnih skupnosti. Več informacij o nalogah je na voljo na .Za prijavo je treba prek poslati kratko predstavitev, v kateri kandidat pojasni, zakaj želi postati ambasador, kako bi lahko prispeval k večji prepoznavnosti EDCH v svoji skupnosti ter katero temo bi želel podrobneje obravnavati ali spoznati v okviru storitev in platform EDCH. Prijavijo se lahko posamezniki, ki poznajo področje diamantnega odprtega dostopa, imajo aktivno strokovno mrežo ter jih zanimajo komuniciranje, učenje in pomoč drugim. EDCH bo izbranim zagovornikom zagotovil podporna gradiva, zasebni prostor za sodelovanje na forumu ter po potrebi individualno podporo.Rok za prijavo je 30. september 2026.

Spletno predavanje OZUP: Izzivi zagotavljanja visoke kakovosti v znanstvenih revijahV četrtek, 17. septembra 2026, ob 10. uri vabljeni na spletno predavanje Izzivi zagotavljanja visoke kakovosti v znanstvenih revijah: uredniški pristopi glede na usmerjenost založnika in model dostopa. Predavala bo dr. Katarina Krapež (FIŠ in UP PEF). Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije (Meeting ID: 61438757071).Zagotavljanje visoke kakovosti znanstvenih objav temelji na večstopenjski uredniški presoji, ki vključuje začetno strokovno in metodološko oceno rokopisa, dosledno uporabo meril kakovosti, vodenje recenzijskega postopka ter končno odločitev o objavi. Uredniki imajo osrednjo odgovornost za znanstveno verodostojnost in relevantnost objavljenih del, vendar ne odločajo v institucionalno nevtralnem okolju. Njihove možnosti so odvisne od kadrovskih in finančnih virov, tehnološke infrastrukture, podpore založnika ter modela dostopa revije.Predavanje izhaja iz večletne mednarodne empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 258 izkušenih urednikov iz 42 držav, ter iz poglobljenih intervjujev s 24 uredniki iz 11 držav. Predstavljeno bo, kako uredniki razumejo in uporabljajo temeljna merila kakovosti – izvirnost, znanstveno veljavnost in pomembnost – ter kako sprejemajo zahtevne odločitve, kot so zgodnja zavrnitev rokopisa, izbira kompetentnih recenzentov in presoja nasprotujočih si recenzij. Predstavljena bo tudi urednikova večplastna vloga: od varuha kakovosti do vodje postopkov, razvijalca revije in povezovalca znanstvene skupnosti.Osrednji del predavanja bo namenjen dvema ločenima, vendar povezanima vidikoma: komercialni oziroma neprofitni usmerjenosti založnika ter odprtemu, hibridnemu ali zaprtemu oziroma naročniškemu modelu dostopa. Raziskava kaže, da komercialni založniki uredništvom praviloma zagotavljajo več tehnološke, produkcijske, promocijske in izobraževalne podpore, vendar lahko hkrati bolj omejujejo uredniško avtonomijo. Pri neprofitnih založnikih je avtonomije pogosto več, uredniki pa se srečujejo z omejenimi viri in večjim obsegom neplačanega dela. Model odprtega dostopa sam po sebi zato ni zanesljiv pokazatelj kakovosti; odločilni so standardi, transparentnost postopkov in dejanska podpora uredniškemu delu.Tema je danes še posebej aktualna zaradi prehoda k takojšnjemu in diamantnemu odprtemu dostopu, spreminjanja pravil o sekundarnem publiciranju ter razvoja generativne umetne inteligence, organizirane proizvodnje lažnih znanstvenih člankov in manipulacij recenzijskih postopkov. Visoka kakovost zato ni le vprašanje formalnih pravil, temveč tudi uredniške avtonomije, ustreznih virov in zaupanja vredne raziskovalne infrastrukture.Na dogodek se je potrebno . Gre za šestnajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (Ukrep 6.2 ReZrIS30), ki ga financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na , ki je urednica predavanj v seriji OZUP. Pretekle dogodke, ki smo jih organizirali v seriji OZUP si lahko ogledate na 

Sodelovalna infrastruktura za inovativen model znanstvenega objavljanjaNaslednja faza platforme Open Research Europe (ORE) je tik pred vrati. Za avtorje, recenzente in bralce bo platforma delovala enako kot doslej in bo še naprej sprejemala enake vrste prispevkov ter uporabljala enake, nekoliko posodobljene politike in postopke. Z novo fazo pa se spreminjata model upravljanja in infrastruktura, na kateri platforma temelji, saj prehajata v bolj sodelovalen model.Skupna evropska pobuda za odprto objavljanje brez stroškovPlatforma ORE, ki jo je Evropska komisija prvotno vzpostavila za objavljanje rezultatov raziskav v odprtem dostopu, se razvija v neprofitno skupno pobudo, ki jo podpira 17 organizacij za financiranje in izvajanje raziskav iz vse Evrope. Za obdobje 2026–2031 je za njeno delovanje namenjenih več kot 16 milijonov evrov, pri čemer Evropska komisija zagotavlja 60 % sredstev, preostalih 40 % pa sodelujoče organizacije. Raziskovalcem iz enajstih držav ter vsem upravičencem programov EU bo tako na voljo skupnostno upravljana platforma, ki omogoča odprto objavljanje raziskovalnih rezultatov brez stroškov za avtorje ter zagotavlja transparentne uredniške postopke.CERN in odprtokodni sistem OJS kot temelj nove platformePlatformo ORE bo kmalu gostil in upravljal CERN, Evropska organizacija za jedrske raziskave in rojstni kraj svetovnega spleta. Ta vloga temelji na dolgoletnih izkušnjah CERN-a pri razvoju in vzdrževanju infrastruktur odprte znanosti ter skupnostno upravljanih storitev za svetovno raziskovalno skupnost. Gostovanje ORE bo zagotovilo zanesljivo, zaupanja vredno in trajnostno okolje, podprto z izkušnjami iz vodilnih pobud na področju odprte znanosti, kot so Zenodo, Invenio in SCOAP3.Prihodnja različica ORE bo temeljila na sistemu Open Journal Systems (OJS), odprtokodni programski opremi za upravljanje recenziranih znanstvenih revij, ki jo razvija projekt Public Knowledge Project in jo uporabljajo številne revije z diamantnim odprtim dostopom po svetu. Vse nove funkcionalnosti, razvite posebej za ORE, bodo brezplačno na voljo tudi drugim revijam, ki uporabljajo OJS, s čimer bo ustvarjena dodatna vrednost za širšo skupnost znanstvenega objavljanja.Novo upravljanje vključuje neodvisno znanstveno svetovanjeNova faza ORE prinaša tudi novo upravljavsko strukturo. Poleg vsakodnevnega vodenja platforme, ki ga bo izvajal sekretariat ORE pri CERN-u, bosta njeno delovanje usmerjala Izvršni odbor in Skupina financerjev, ki bosta določala strateške usmeritve, odločala o vključevanju novih članov ter sprejemala ključne odločitve. Pri znanstvenih vprašanjih bo platformi svetoval neodvisni Znanstveni svetovalni odbor (Scientific Advisory Board – SAB). Njegovi člani bodo imenovani septembra po odprtem pozivu za nominacije, objavljenem letos poleti.Partnerstva krepijo multidisciplinarnost in diamantni odprti dostopSodelovalna narava Open Research Europe se odraža tudi v dejavnostih obveščanja in vključevanja raziskovalne skupnosti. Partnerstvo z raziskovalno infrastrukturo OPERAS bo prispevalo k ohranjanju izrazito multidisciplinarnega značaja platforme, pri čemer bo poseben poudarek namenjen vključevanju raziskovalcev s področja družboslovja in humanistike.V okviru tega sodelovanja ORE vzpostavlja tudi tesnejše povezave z European Diamond Capacity Hub (EDCH) in obstoječim ekosistemom diamantnih znanstvenih revij ter si prizadeva za skupne standarde in večjo medsebojno prepoznavnost. Cilj teh prizadevanj je okrepiti zaupanje v odprto in za avtorje brezplačno znanstveno objavljanje.ORE kot neprofitna javna infrastruktura za širšo raziskovalno skupnostVse te prilagoditve nadgrajujejo uspešne temelje platforme, ki jo je za Evropsko komisijo prvotno vzpostavila in upravljala organizacija F1000 ter ki je do danes privabila več kot 6.300 avtorjev. Zaradi razširitve pogojev za objavljanje ORE pričakuje nadaljnjo rast števila objavljenih rezultatov raziskav, ob hkratnem zagotavljanju hitrega razširjanja znanja, zaupanja vrednega odprtega recenziranja in visoke kakovosti objav.Razvoj platforme ne pomeni, da financerji postajajo založniki. Pomeni pa, da vlagajo v neprofitno javno infrastrukturo s skupnostnim upravljanjem. Njihov cilj je povečati dostopnost in preglednost raziskav ter postaviti zgled pravičnega in inovativnega znanstvenega komuniciranja v Evropi in širše. Novico je 1. 9. 2026 objavil ARIS na svoji . Prav tako so prilagodili originalno ORE grafiko za slovensko občinsvo. so v okviru projekta nadgradnje platforme ORE pripravili CERN, OPERAS in Evropska komisija.

Osem let programa NGI0Evropska komisija je v začetku junija objavila , katerega del je tudi . Ob tem je napovedala zaključek in začetek nove iniciative Open Internet Stack. Pod okriljem NGI je s financiranjem programa Obzorje Evropa skoraj osem let potekal tudi program , ki se bo jeseni pod imenom preselil pod okrilje nove iniciative Open Internet Stack.Program NGI0 je izvajala koalicija šestnajstih organizacij pod vodstvom nizozemske nevladne organizacije NLnet. Program je z mikrorazpisi podpiral prosto- in odprtokodne projekte ter raziskave, ki prispevajo k bolj odprtemu in dostopnemu internetu. Programska oprema, razvita v okviru podprtih projektov, mora biti objavljena pod odprtimi licencami, rezultati raziskav pa v odprtem dostopu. Poleg financiranja je NGI0 projektom zagotavljal podporo na področjih e-dostopnosti, grajenja skupnosti, raznolikosti, licenciranja, internacionalizacije in prevajanja, pakiranja za upravitelje paketov, standardizacije ter testiranja.V okviru NGI0 je bilo realiziranih več kot z različnih ravni programskega sklada – od nizkonivojskih protokolov in končnih storitev do odprtokodne strojne opreme. Med podprtimi projekti so tudi odprtokodne alternative uveljavljenim lastniškim programskim rešitvam.Od šestih vsebinskih sklopov financiranja sta trenutno aktivna še NGI Taler, namenjen digitalnim plačilom, ki varujejo zasebnost, in NGI Fediversity, ki se osredotoča na projekte za . Gre za odprtokodne spletne platforme, ki temeljijo na protokolu ActivityPub ter omogočajo medsebojno povezovanje in interoperabilnost. Med federirane storitve sodi tudi Mastodon, na katerem ima svoj račun tudi Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ).NGI0 ima tudi slovenskega regijskega predstavnika, ki program predstavlja v slovenskem prostoru, sodeluje z izobraževalnimi in drugimi zainteresiranimi institucijami, zagotavlja informacije in svetovanje pri prijavah na razpise NGI0 ter upravlja Mastodon profil .