Opisni življenjepis kot orodje za vrednotenje raziskovalcevV petek, 12. junija 2026, bo potekal hibridni celodnevni dogodek Opisni življenjepis kot orodje za vrednotenje raziskovalcev. Posvečen bo enemu ključnih vprašanj sodobne prenove raziskovalnega vrednotenja: Kako raziskovalne dosežke vrednotiti celoviteje in pravičneje kot zgolj s pomočjo bibliometričnih kazalnikov?V zadnjih letih se raziskovalna skupnost vse bolj usmerja v kvalitativne pristope vrednotenja raziskovalnega dela, kar spodbujajo pobude, kot sta in . Med uveljavljenimi pristopi je tudi uporaba opisnega življenjepisa (narrative CV), ki raziskovalcem omogoča predstavitev dosežkov v širšem kontekstu njihovega dela, prispevkov in vpliva.Na dogodku bodo predstavljeni koncept opisnega življenjepisa, njegova vloga pri oblikovanju raziskovalne kulture ter izkušnje z njegovo uporabo v evropskih raziskovalnih programih in nacionalnih sistemih financiranja raziskav. Posebna pozornost bo namenjena primeru luksemburškega financerja raziskav , ki je opisni življenjepis že vključil v svoje evalvacijske postopke.Uvodnim predstavitvam bo sledila panelna razprava o možnostih uporabe opisnega življenjepisa v slovenskem raziskovalnem prostoru. Predstavljena bo tudi platforma , mednarodna pobuda za podporo pripravi in uporabi opisnih življenjepisov pri vrednotenju raziskovalcev.V popoldanskem delu bodo mednarodni strokovnjaki izvedli praktično delavnico, na kateri bodo udeleženci spoznali pripravo opisnega življenjepisa in njegovo uporabo pri prijavah na raziskovalne razpise ter drugih evalvacijskih postopkih.Na dogodek se je potrebno prijaviti prek . Oglejte si tudi .

Sprejeta Bengalska časovnica in akcijski načrt za diamantni odprti dostopNa 3. svetovnem vrhu o diamantnem odprtem dostopu (Global Summit on Diamond Open Access), ki je februarja 2026 potekal v Bengaluruju v Indiji, je bila sprejeta Bengalska časovnica in akcijski načrt za diamantni odprti dostop (), ki predstavlja skupni mednarodni okvir za nadaljnji razvoj diamantnega odprtega dostopa.Dokument je nastal v sodelovanju 347 predstavnikov iz 36 držav ter temelji na prepričanju, da mora biti znanstveno znanje javna dobrina, znanstveno komuniciranje pa dostopno brez stroškov za avtorje in bralce ter podprto s skupnostno upravljanimi infrastrukturami.Bengalska časovnica in akcijski načrt nadgrajujeta usmeritve, sprejete na predhodnih svetovnih vrhovih v Toluci (2023) in Cape Townu (2024), ter opredeljujeta šest prednostnih področij ukrepanja: vključevanje diamantnega odprtega dostopa v nacionalne politike in zakonodajne okvire, preusmerjanje sredstev za znanstveno objavljanje v skupnostno upravljane infrastrukture, prenovo sistemov vrednotenja raziskovalnega dela, ki bodo ustrezno priznavali objave v diamantnem odprtem dostopu, krepitev skupnih in interoperabilnih raziskovalnih infrastruktur, prepoznavanje in podpora delu posameznikov, ki sodelujejo pri znanstvenem komuniciranju, spodbujanje jezikovne raznolikosti ter vključevanje manj zastopanih znanj in raziskovalnih skupnosti.Dokument je namenjen oblikovalcem politik, financerjem raziskav, raziskovalnim organizacijam, univerzam, evalvacijskim telesom in raziskovalnim skupnostim. Predstavlja prilagodljiv okvir, ki ga je mogoče uporabiti v različnih nacionalnih, institucionalnih in disciplinarnih okoljih.Napredek pri uresničevanju zastavljenih ciljev bo v središču razprav na 4. svetovnem vrhu o diamantnem odprtem dostopu, ki bo decembra 2026 potekal na Baliju v Indoneziji.

Pobuda za izboljšanje kakovosti odprtih metapodatkov o financiranju raziskavDelovna skupina za metapodatke o financiranju raziskav, ki deluje v okviru pobude Barcelonske deklaracije o odprtih raziskovalnih informacijah, je objavila Pobudo za izboljšanje kakovosti odprtih metapodatkov o financiranju raziskav (). Ta opozarja na pomen kakovostnih, odprtih in interoperabilnih metapodatkov o financiranju raziskav za preglednost, sledljivost in učinkovito delovanje raziskovalnega ekosistema.Metapodatki o financiranju omogočajo povezovanje informacij o financerjih, projektih in raziskovalnih rezultatih ter so pomembni za spremljanje učinkov financiranja, vrednotenje raziskovalnih politik in razvoj odprte znanosti. Kljub njihovemu pomenu pa so postopki zbiranja, izmenjave in povezovanja teh podatkov pogosto razdrobljeni, neenotni in tehnično nepovezani.Dokument izpostavlja tri ključne izzive: pomanjkanje standardizacije, nepovezanost informacijskih sistemov ter organizacijske in finančne ovire pri zajemu in izmenjavi podatkov. Obenem prinaša priporočila za financerje, založnike, raziskovalne organizacije, knjižnice in ponudnike raziskovalne infrastrukture, ki lahko prispevajo k izboljšanju kakovosti in interoperabilnosti metapodatkov o financiranju.Poseben poudarek je namenjen uporabi trajnih identifikatorjev, kot so DOI za projekte oziroma nepovratna sredstva (Grant DOI) in identifikatorji ROR za organizacije, ter izboljšanju povezljivosti med sistemi različnih deležnikov. Cilj predlaganih ukrepov je zmanjšati administrativno breme raziskovalcev ter izboljšati dostopnost in ponovno uporabo informacij o financiranju raziskav.Pobuda temelji na ugotovitvah okrogle mize o metapodatkih o financiranju, ki sta jo leta 2025 organizirala in , ter predstavlja izhodišče za nadaljnje skupne aktivnosti na področju odprtih raziskovalnih informacij.Poleg poziva k ukrepanju je na voljo tudi s.

SLAIF: izobraževanji s področja umetne inteligenceV okviru projekta in v sodelovanju z se junija nadaljuje izvedba izobraževanj, namenjenih raziskovalcem, študentom, predstavnikom gospodarstva in drugim uporabnikom, ki želijo poglobiti znanje s področja umetne inteligence, podatkov in sodobnih raziskovalnih metod. Tokrat bosta v ospredju upravljanje podatkov za umetno inteligenco ter uporaba temeljnih modelov na področju biosignalov in nosljivih naprav.Upravljanje podatkov za umetno inteligenco po načelih FAIRHibridna delavnica bo potekala 8. junija 2026 in bo namenjena raziskovalcem, študentom ter predstavnikom gospodarstva. Udeleženci bodo spoznali pomen kakovostnega upravljanja podatkov za razvoj in uporabo umetne inteligence ter načine uporabe načel FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable) pri pripravi, organizaciji in deljenju podatkovnih zbirk. Delavnica bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku. Več informacij in prijava .Temeljni modeli za podatke iz nosljivih napravSpletno predavanje bo potekalo 9. junija 2026 in bo osredotočeno na uporabo temeljnih modelov umetne inteligence za analizo podatkov, pridobljenih z nosljivimi napravami. Namenjeno je raziskovalcem, doktorskim študentom, podatkovnim znanstvenikom, programskim inženirjem ter podjetjem s področja zdravstva in bioznanosti, ki jih zanimajo aplikacije umetne inteligence na osnovi biosignalov. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. Več informacij in prijava .Obe izobraževanji predstavljata priložnost za pridobitev aktualnih znanj s področja umetne inteligence in podatkovnih tehnologij ter za seznanitev z raziskovalnimi in praktičnimi pristopi, ki postajajo vse pomembnejši v znanosti, zdravstvu in gospodarstvu.

Objavljena prva različica federativne platforme EuroHPCEvropska pobuda EuroHPC je 15. aprila 2026 predstavila prvo različico federativne platforme EuroHPC (EuroHPC Federation Platform – EFP), enotne vstopne točke za dostop do evropskih superračunalniških virov. Platforma raziskovalcem, podjetjem in organizacijam javnega sektorja omogoča poenostavljen dostop do več sistemov EuroHPC prek enotnega sistema avtentikacije in avtorizacije.Evropska superračunalniška infrastruktura združuje več visoko zmogljivih sistemov, ki so jih doslej spremljali različni postopki dostopa, tehnične rešitve in uporabniške storitve. Nova platforma želi zmanjšati kompleksnost uporabe, izboljšati uporabniško izkušnjo ter spodbuditi sodelovanje med superračunalniškimi centri in uporabniki po Evropi. deluje kot za uporabo ter vključuje usklajen dostop do storitev, programske opreme in postopkov za uporabo sistemov. Poseben poudarek namenja interoperabilnosti, večji energetski učinkovitosti, zmanjševanju podvajanja rešitev in dolgoročni trajnosti infrastrukture.V prihodnjih različicah bo platforma razširjena tudi na dostop do evropskih virov umetne inteligence in kvantnega računalništva, vključno z integracijo pobud, kot so ter podatkovni prostori in platforme , in .Federativna platforma EuroHPC predstavlja pomemben korak k bolj povezanemu evropskemu ekosistemu visokozmogljivega računalništva ter podpira razvoj odprtega, interoperabilnega in tehnološko naprednega raziskovalnega okolja v Evropi.

Evropska komisija začela zbiranje prispevkov za pregled Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trguEvropska komisija je objavila poziv za zbiranje prispevkov (Call for Evidence) v okviru pregleda Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (Copyright in the Digital Single Market Directive – CDSM Directive) ter priprave morebitnih novih zakonodajnih ukrepov za prilagoditev evropskega avtorskega prava tehnološkim spremembam in razvoju umetne inteligence.Pregled direktive bo obravnaval vpliv obstoječih pravil na uporabo avtorsko zaščitenih vsebin v digitalnem okolju, licenciranje vsebin, odprto raziskovanje in dostop do znanstvenih rezultatov. Posebna pozornost je namenjena izzivom, ki jih prinaša razvoj generativne umetne inteligence, predvsem glede uporabe avtorsko zaščitenih del pri učenju modelov umetne inteligence, zaščite pravic ustvarjalcev ter preglednosti uporabe vsebin.Dokument izpostavlja tudi vprašanja raziskovalnega dela in odprte znanosti. Evropska komisija med drugim preučuje možnosti za bolj usklajeno ureditev izjeme za znanstveno raziskovanje ter potencialno uvedbo pravil, ki bi avtorjem znanstvenih del omogočila sekundarno objavo raziskav neodvisno od založniških različic objav (secondary publication right). Namen ukrepov je zmanjšati pravno razdrobljenost med državami članicami in spodbuditi prost pretok znanstvenega znanja ter čezmejno raziskovalno sodelovanje.Komisija v okviru posvetovanja zbira mnenja raziskovalnih organizacij, akademskih institucij, založnikov, raziskovalcev, ponudnikov umetne inteligence, organizacij za upravljanje avtorskih pravic ter drugih deležnikov. Prispevki bodo podlaga za pripravo poročila o pregledu direktive in morebitnih prihodnjih zakonodajnih predlogov na področju avtorskega prava, umetne inteligence in raziskovanja.Podrobnosti lahko preberete na , kjer lahko tudi prispevate svoje mnenje.