Predavanje Med kladivom produkcije in nakovalom finančne vzdržnostiV četrtek, 21. maja 2026, ob 13. uri vabljeni na spletno predavanje Med kladivom produkcije in nakovalom finančne vzdržnosti: predračunavanje, distribucija, zaloge in državne spodbude za izdajanje v slovenskem jeziku. Predaval bo prof. dr. Jonatan Vinkler (UP FHŠ in UP UK). Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije (Meeting ID: 655 9864 8102).Predavanje predstavlja analizo ekonomskih, pravnih in operativnih izzivov založniškega podjema v sodobnem slovenskem prostoru. Osredotoča se na napetost med nujnimi stroški produkcije in zahtevo po finančni vzdržnosti, pri čemer poudarja tri ključne stebre: predračunavanje (»magična enačba preživetja«), distribucijo in upravljanje zalog. Cilj je opremiti urednike, založnike in bodoče strokovnjake z orodji za racionalno načrtovanje, ki zagotavlja pozitiven donos na vsako reproducirano avtorsko enoto, hkrati pa upošteva zakonske obveznosti in tržne realnosti. Predavanje temelji na načelu, da je knjiga predvsem ekonomski podjem, katerega uspeh določa bralec kot končni plačnik vseh stroškov.Predavanje bo obravnavalo naslednje teme: knjiga kot ekonomski podjem: osvežitev temeljnih konceptov; »magična enačba preživetja«: temelj predračunavanja; distribucija: obveznosti do države in poti do kupca; zaloge in pasti: amortizacija, davčne obveznosti in praktični primer; namen državne podpore; finančni instrument podpore; ustanove in njihovi programi; pomembna priporočila za prijavitelje.Na dogodek se lahko prijavite .Gre za petnajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (Ukrep 6.2 ReZrIS30), ki ga financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na , ki je urednica predavanj v seriji OZUP.  Pretekle dogodke, ki smo jih organizirali v seriji OZUP si lahko ogledate na  

Slovensko nacionalno vozlišče vključeno v EOSCV torek, 21. aprila, je na Cipru potekal tripartitni dogodek Federacije Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), na katerem so uradno potrdili vključitev 14 novih vozlišč v federacijo. Med uspešnimi je bila tudi slovenska konzorcijska prijava, pri pripravi katere so pod koordinacijo Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) med drugim sodelovali Institut informacijskih znanosti, Maribor (IZUM), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI), Institut Jožef Stefan (IJS), Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ), Arhiv družboslovnih podatkov (ADP),  Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK), Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in Inštitut za novejšo zgodovino (INZ).Vozlišča kot povezovalna infrastrukturaV okviru vozlišča predstavljajo organizirane vstopne točke, ki raziskovalno skupnost povezujejo z infrastrukturo in storitvami. Uporabnikom omogočajo, da na enem mestu dostopajo do razpršenih raziskovalnih virov, jih shranjujejo, obdelujejo z naprednimi orodji in delijo. Cilj postopnega vključevanja novih vozlišč v Federacijo EOSC je zgraditi okolje, v katerem bodo raziskovalni podatki in storitve, kakršna je denimo uporaba računskih gruč, enostavno dostopni ne glede na državo ali znanstveno področje. Novo potrjena vozlišča bodo z majem stopila v proces priključitve in se v več zaporednih fazah do pomladi 2027 pridružila 13 že obstoječim vozliščem v EOSC-u. Nacionalno vozlišče povezuje deležnike na narodni in mednarodni ravniProjekt vzpostavitve nacionalnega EOSC vozlišča v Sloveniji s podporo vodi javni infrastrukturni zavod , ki bo skupaj z javnim infrastrukturnim zavodom in v tesnem sodelovanju z in zagotavljal ključno infrastrukturo za vzpostavitev in medsebojno povezovanje storitev za podporo znanstvenoraziskovalnega procesa. Pri tem bo ključnega pomena tudi izgradnja , ki bo dom novega najzmogljivejšega superračunalnika v Sloveniji v okviru in prostor za dolgotrajno hrambo raziskovalnih podatkov ter nacionalnega oblaka za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Nepogrešljivo vlogo pri koordinaciji in usmerjanju delovanja vozlišča bo imela , ki bo predstavljala most med infrastrukturo, razvijalci storitev in raziskovalno skupnostjo.Poleg krepitve vezi znotraj slovenske znanstvenoraziskovalne skupnosti bo vzpostavitev vozlišča pomenila tudi nova mednarodna sodelovanja. Na dogodku na Cipru je bila kot posebej pozitivna izpostavljena pripravljenost in zrelost organizacij, ki se pridružujejo federaciji, in njihova jasna zavezanost k podpiranju evropske znanstvene skupnosti prek prostovoljnega deljenja virov ter storitev. Slovensko nacionalno vozlišče se bo tristransko povezovalo tudi z že vzpostavljenima in , hkrati pa bo začetek skupnega projekta s hrvaškim kandidatnim vozliščem, ki ga bo vzpostavil . Prispevek k evropskemu raziskovalnemu prostoruRazvoj Federacije EOSC se vpenja v širša prizadevanja za vzpostavitev in zagotavljanje skladnosti raziskovalnih podatkov z načeli FAIR. V ospredju je ideja prostega pretoka znanja, podatkov in raziskovalcev. Združenje EOSC ima pri tem pomembno usklajevalno vlogo, saj skupaj z in državami članicami vodi razvoj pobude. Odločitev podpira prizadevanja za vse večjo strateško vlogo EOSC v prizadevanjih Evropske unije za digitalno suverenost, vodilno vlogo na področju umetne inteligence in globalno znanstveno konkurenčnost.

Stališče Science Europe o prihodnosti EOSC po letu 2027Organizacija je objavila novo stališče o prihodnosti po letu 2027, v katerem poziva k vzpostavitvi stabilnega in trajnostnega okvira naslednjega evropskega programa za raziskave in inovacije (FP10).EOSC predstavlja ključno pobudo za razvoj odprte znanosti v Evropi, saj raziskovalcem omogoča dostop do podatkov, orodij in storitev ter njihovo deljenje in ponovno uporabo prek disciplin in državnih meja. Ob razpravah o prihodnjem programu FP10 Science Europe poudarja potrebo po pravočasni jasnosti glede upravljanja in financiranja EOSC, da bi zagotovili kontinuiteto, preprečili razdrobljenost ter ohranili zaupanje raziskovalne skupnosti.Science Europe podpira nadaljnji razvoj EOSC kot evropskega partnerstva, ki temelji na delovnem programu (Work Programme-based European Partnership). Tak model bi združeval stabilnost in prilagodljivost ter ohranjal tripartitno upravljanje, ki vključuje Evropsko komisijo, sodelujoče države in raziskovalno skupnost prek združenja EOSC Association.Poleg svoje tehnične vloge EOSC predstavlja tudi pomembno strateško orodje za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora, spodbujanje prostega pretoka znanja ter utrjevanje položaja Evrope v vse bolj podatkovno usmerjenem in konkurenčnem globalnem okolju. Hkrati ponazarja, kako se lahko načela odprtosti in podatkovne suverenosti medsebojno dopolnjujejo, zlasti v kontekstu vse večje uporabe umetne inteligence v raziskovanju.Science Europe zato poziva k oblikovanju jasnega in kvalitetnega okvira FP10, ki bo zagotovil dolgoročno prihodnost EOSC ter omogočil raziskovalni skupnosti in širši družbi, da v celoti izkoristita potencial odprte znanosti.

SPOZNAJ: Obdelava osebnih podatkov v raziskovanjuUniverza v Ljubljani vabi visokošolske učitelje in sodelavce, raziskovalce ter doktorske študente na dogodek Obdelava osebnih podatkov v raziskovanju, ki bo potekal 7. maja 2026 med 13. in 15.30 uro na Rektoratu Univerze v Ljubljani, z možnostjo spremljanja na daljavo prek platforme Zoom.Dogodek bo osredotočen na ključna vprašanja obdelave osebnih podatkov v raziskovalnem okolju, vključno z izzivi pri ravnanju z osebnimi podatki, pravnimi vidiki in pripravo informiranega soglasja, oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov (DPIA) ter uporabo umetne inteligence v raziskavah, ki vključujejo osebne podatke. Predstavljene bodo tudi izkušnje iz prakse ter vloga univerzitetnih etičnih komisij pri raziskavah, ki vključujejo delo z ljudmi.Na dogodku bodo sodelovali strokovnjaki z Univerze v Ljubljani, Arhiva družboslovnih podatkov, Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije ter pravne stroke. Dogodek se bo zaključil z razpravo, v okviru katere bodo udeleženci lahko naslovili svoja vprašanja.Udeležba na dogodku je brezplačna, prijava pa je obvezna prek spletnega obrazca. Udeleženci lahko vprašanja pred dogodkom posredujejo na elektronski naslov raziskovalni.podatki@uni-lj.si. Posnetek dogodka bo po zaključku na voljo na platformi Arnes Video. sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Predavanje »Avtor je vse«: delo z avtorjem v založniškem projektuV četrtek, 16. aprila 2026, ob 13.00 vabljeni na spletno predavanje »Avtor je vse«: delo z avtorjem v založniškem projektu. Predaval bo prof. dr. Jonatan Vinkler (UP FHŠ in UP UK). Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije (Meeting ID: 651 4457 2427).Založniški projekt je a) zaporedje interakcij med delovalniki in njihovimi vložki/vplivi, ki mora b) v dogovorjenem roku c) rezultirati v uspešni izdaji (tj. taki, ki najde recipiente; ti delo prevzamejo v obliki odprte objave ali izdajo kupijo). Ključna akterja sta avtor in založba, zato predavanje obravnava ključno vlogo uredniškega in založniškega dela z avtorjem v sodobnem akademskem založništvu.Osrednji namen je predstaviti sistematičen, strokovno vodljiv proces, ki zagotavlja visoko kakovost publikacije, hkrati pa ohranja avtorjevo avtonomijo in motivacijo. Komunikacija je opredeljena kot »celovita, transparentna in demokratična«: nekonfliktna, a odločno vodena, saj avtor praviloma ni seznanjen z založniškimi postopki, roki, tehničnimi zahtevami in tržnimi realnostmi.Predavanje temelji na praktičnem modelu, ki ga univerzitetni založniki in uredniki lahko neposredno aplicirajo pri delu z znanstvenimi, strokovnimi in učbeniškimi avtorji. Poudarek je na preventivnem obvladovanju morebitnih nesporazumov, na pravočasnem in popolnem informiranju ter na partnerskem, a jasno vodenem dialogu.Predavanje se bo zaključilo z refleksijo o dolgoročnih koristih takega pristopa: višja avtorjeva zadovoljnost, manj konfliktov, hitrejši in kakovostnejši produkcijski proces ter krepitev zaupanja med univerzitetno skupnostjo in založbo. Udeleženci prejmejo praktične predloge za komunikacijske predloge in časovne predloge, ki jih lahko takoj uporabijo v svojem delu.Dogodek je namenjen članom univerz – znanstvenikom, urednikom univerzitetnih založb, vodjem projektov in študentom podiplomskega študija, ki se srečujejo z založniškim procesom. Trajanje 50 minut omogoča temeljit pregled vseh faz z ilustrativnimi primeri iz prakse.Prijave na dogodek potekajo preko .Gre za štirinajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (Ukrep 6.2 ReZrIS30), ki ga financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na , ki je urednica predavanj v seriji OZUP. Pretekle dogodke, ki smo jih organizirali v seriji OZUP si lahko ogledate na .

Javni poziv za zbiranje predlogov za podelitev Pušnikovih priznanj SSOZ za leto 2026Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) na podlagi , sprejetega 28. 1. 2026, ter , sprejetih 25. 3. 2026, objavlja javni poziv za zbiranje predlogov za podelitev Pušnikovih priznanj za leto 2026.1. Namen priznanjPušnikova priznanja SSOZ se podeljujejo posameznikom, skupinam ali organizacijam, ki v zadnjih treh letih pri svojem delu na področju odprte znanosti presegajo zakonske zahteve, izkazujejo odličnost ter pomembno prispevajo k razvoju in uveljavljanju odprte znanosti v Sloveniji.2. Vrste priznanjPriznanja se podeljujejo v treh kategorijah:Priznanje za obetavne začetke v odprti znanosti – za raziskovalce do sedem let po doktoratu z vidnimi dosežki na področju odprte znanosti.Priznanje za izjemne dosežke v odprti znanosti – za posameznike, skupine ali organizacije z izstopajočimi prispevki k razvoju odprte znanosti.Priznanje za podporo odprti znanosti – za posameznike ali organizacije v podpornih vlogah z izjemnim vplivom na uresničevanje načel odprte znanosti.Priznanja so poimenovana po mag. Miru Pušniku, ki je bil eden ključnih zagovornikov odprte znanosti v Sloveniji.3. Upravičenci za priznanja in predlagateljiPriznanja se lahko podelijo slovenskim in tujim državljanom ter organizacijam, za delo, ki so ga v obdobju treh let od objave razpisa (tj. od 31. 3. 2023) opravljali znotraj Slovenije.Predlog lahko vloži katerikoli posameznik, skupina ali organizacija, razen:samega kandidata/kandidatke,trenutno imenovanih članov komisije in njihovih raziskovalnih skupin,dosedanjih prejemnikov priznanja v isti kategoriji.4. Vsebina predloga ter rok in način oddajePredlog je mogoče podati izključno z izpolnitvijo , ki vključuje:podatke o predlagatelju,izbrano kategorijo priznanja,podatke o nominirani osebi/skupini/organizaciji,strokovno utemeljitev (do 2000 znakov),seznam spletnih povezav do relevantnih referenc,izjavo o seznanjenosti nominirane osebe ali odgovorne osebe organizacije.Predloge je treba oddati elektronsko na naslov: z zadevo: »Pušnikova priznanja SSOZ 2026 – predlog«.Rok za oddajo izpolnjenih obrazcev prijav je 15. 9. 2026.5. Postopek izbireO izboru odloča Komisija za podeljevanje priznanj, ki je petčlanska in strokovno zastopa različna znanstvena področja ter SSOZ.Člani komisije:Dr. Alenka Prinčič, predstavnica področja ved o življenjuIva Melinščak Zlodi, predstavnica družboslovja in humanistikeDr. Aljoša Hafner, predstavnik naravoslovja in tehnikeDr. Peter Cimermančič, predstavnik gospodarstvain Špela Velikonja, strokovna sodelavka, ki zastopa SSOZPri presoji se upoštevajo kvalitativni kriteriji iz , brez točkovanja.Če v posamezni kategoriji ni ustreznih predlogov, se priznanje ne podeli.Komisija izbor zaključi najkasneje en mesec po koncu razpisa.8. Podelitev priznanjPriznanja bodo podeljena na Dnevu odprte znanosti 2026 19. novembra 2026, nagrajenci pa bodo o izboru obveščeni najmanj en mesec pred dogodkom.Pravilnik o podeljevanju Pušnikovih priznanjObrazec za nominacije