Festival FestUM 4.0 in 4. nacionalni dogodek SPOZNAJFestUM 4.0: Kakovost. Pomen. Odgovornost. vabi na , ki bo potekal 10. in 11. junija 2026 kot hibridni dogodek, v živo na Rektoratu Univerze v Mariboru in prek . Letošnji festival bo posvečen vprašanju, kako vrednotiti znanstvenoraziskovalno in umetniško delo na način, ki upošteva kakovost, pomen, odprtost in odgovornost. Registracija je obvezna za vse udeležence.FestUM 2026 bo že četrto leto zapored povezal raziskovalce, visokošolske učitelje, študente, strokovne službe, odločevalce in širšo javnost. Osrednja tema festivala odpira razpravo o spreminjanju raziskovalnega vrednotenja v kontekstu odprte znanosti ter o priložnostih in izzivih, ki jih prinašajo reforme na evropski in nacionalni ravni.Prvi festivalski dan bo namenjen domači akademski skupnosti, študentski ustvarjalnosti in povezovanju univerze z okoljem. V okviru študentskih izzivov Univerze v Mariboru (ŠI:UM) bodo študenti v interdisciplinarnih skupinah predstavili rešitve za raziskovalne in družbeno relevantne izzive iz lokalnega okolja. Program bo vključeval tudi okroglo mizo s predstavniki programskih jeder Univerze v Mariboru, posvečeno njihovim ciljem in naprednemu vrednotenju raziskovanja, ter filmski prispevek študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.4. nacionalni dogodek projekta SPOZNAJDrugi festivalski dan bo potekal kot , ki podpira prilagajanje slovenskega raziskovalnega prostora načelom odprte znanosti. Uvodoma bo občinstvo nagovoril dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, sledila pa bodo predavanja mednarodnih gostov o reformi vrednotenja raziskovalnega dela in izkušnjah z njenim uvajanjem v različnih institucionalnih okoljih.Med osrednjimi dogodki festivala bo okrogla miza Kvalitativno vrednotenje in odprta znanost, ki bo povezala domače in mednarodne predstavnike s področja raziskovanja, visokega šolstva in znanstvenoraziskovalnih politik. Razprava bo namenjena vprašanjem kvalitativnega vrednotenja, odprte znanosti, institucionalnih sprememb in prihodnjih usmeritev raziskovalnega vrednotenja v Sloveniji in širšem evropskem prostoru. Moderirala jo bo Maja Peharc, skrbnica na MVZI.Festival bo vključeval tudi soočenje predstavnikov nacionalnih agencij ter visokošolskega in raziskovalnega prostora z naslovom Načrti za prihodnost na področju kvalitativnega vrednotenja v Sloveniji. Razprava bo namenjena skupnemu premisleku o prihodnjem razvoju vrednotenja raziskovalnega in umetniškega dela v slovenskem prostoru. Soočenje bo moderiral prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru.Pester programOba festivalska dneva bo spremljal tudi kulturni in družabni program. Obiskovalci si bodo lahko ogledali v atriju Rektorata ter , ki odprto znanost v Sloveniji približuje širši javnosti. Razstava projekta SPOZNAJ bo med 3. in 15. junijem na ogled pred Rektoratom UM. Festivalsko dogajanje bo oba dneva dopolnjevala jutranja joga in popoldansko druženje ob umetniških vsebinah.Dogodek bo potekal na Rektoratu Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor, in na daljavo prek spletnega kanala YouTube.

Umetna inteligenca v raziskovanju – etika, avtorske pravice, GDPR in odgovorna raba vabi na strokovno delavnico z naslovom , ki bo potekala v četrtek, 10. septembra 2026, ob 9. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Dogodek je namenjen obravnavi aktualnih pravnih, etičnih in avtorskih vprašanjih uporabe umetne inteligence v raziskovalnem okolju.Udeleženci bodo spoznali: etične meje uporabe generativne umetne inteligence pri raziskovalnem delu, izzive avtorskega prava in odprte znanosti, uporabo raziskovalnih podatkov in publikacij v AI orodjih, odgovorno uporabo umetne inteligence v akademskem okolju, varstvo osebnih in zaupnih podatkov ter skladnost z GDPR.Delavnica bo ponudila praktične primere, aktualne dileme in priporočila za odgovorno, transparentno in zakonito uporabo umetne inteligence v raziskovanju.Dogodek bo potekal izključno v živo. Udeležba je brezplačna, prijava pa je obvezna preko . Število mest je omejeno. ProgramČasVsebina9.00–9.30Registracija udeležencev9.30–10.30Umetna inteligenca v raziskovanju: etične meje in dobre prakse?Lucija Strojan, mag. prava, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani10.30–11.30Avtorske pravice in umetna inteligenca v raziskavahizr. prof. dr. Matija Damjan, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani11.30–12.00Odmor s pogostitvijo12.00–13.00Zaupni podatki, GDPR in umetna inteligencadr. Katja Štemberger Brizani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani13.00–13.30Vprašanja in razprava.responsive-table {width: 100%;border-collapse: collapse;}.responsive-table th,.responsive-table td {border: 1px solid #ddd;padding: 10px;text-align: left;vertical-align: top;}.responsive-table th {background-color: #f5f5f5;}@media screen and (max-width: 768px) {.responsive-table thead {display: none;}.responsive-table,.responsive-table tbody,.responsive-table tr,.responsive-table td {display: block;width: 100%;}.responsive-table tr {margin-bottom: 15px;border: 1px solid #ddd;}.responsive-table td {text-align: left;padding-left: 45%;position: relative;border: none;border-bottom: 1px solid #eee;}.responsive-table td:before {content: attr(data-label);position: absolute;left: 10px;width: 40%;font-weight: bold;}} Dogodek Umetna inteligenca v raziskovanju – etika, avtorske pravice, GDPR in odgovorna raba je sofinanciran v okviru .

Javna razprava o osnutku smernic o zaupanja vrednih prijaviteljih po Aktu o digitalnih storitvahAgencija za komunikacijska omreža in stortive RS kot koordinatorica digitalnih storitev obvešča javnost, da je Evropska komisija objavila osnutek smernic o zaupanja vrednih prijaviteljih v skladu z Aktom o digitalnih storitvah (DSA) ter začela javno posvetovanje, v katerem lahko sodelujejo vsi zainteresirani deležniki.Smernice se nanašajo na 22. člen DSA, ki od spletnih platform, kadar gre za ponudnike vsaj srednje velikih podjetij, zahteva vzpostavitev mehanizmov za prednostno obravnavo prijav nezakonitih vsebin, ki jih podajo zaupanja vredni prijavitelji. Platforme morajo o takšnih prijavah odločati brez nepotrebnega odlašanja.Status zaupanja vrednega prijavitelja lahko podeli koordinator digitalnih storitev organizacijam, ki izpolnjujejo stroge pogoje glede neodvisnosti, strokovnega znanja in usposobljenosti na posameznem področju. Njihova vloga je prispevati k učinkovitejšemu prepoznavanju in obravnavi nezakonitih vsebin na spletu. Pri tem je pomembno poudariti, da DSA platformam ne nalaga samodejne odstranitve prijavljenih vsebin, temveč zahteva njihovo prednostno in skrbno obravnavo.Osnutek smernic podrobneje ureja tehnična in postopkovna vprašanja, povezana s statusom zaupanja vrednega prijavitelja. Med drugim obravnava pogoje za pridobitev statusa, postopek imenovanja, sodelovanje med zaupanja vrednimi prijavitelji in spletnimi platformami ter pogoje in postopek za odvzem statusa.Vse informacije o osnutku smernic in javnem posvetovanju so dostopne na .Zainteresirana javnost lahko svoje pripombe predloži do 26. junija 2026.V Evropski uniji je bilo doslej podeljenih že več kot 70 statusov zaupanja vrednega prijavitelja. Med nosilci statusa so priznane organizacije, ki delujejo na področjih varstva otrok, zaščite zasebnosti, preprečevanja spletnega nasilja, varstva potrošnikov ter zaščite pravic intelektualne lastnine. V Sloveniji imajo trenutno status zaupanja vrednega prijavitelja trije subjekti, ki delujejo na različnih strokovnih področjih. Vir:

Spletni seminar Od prednatisa do objave: kako skupnostno vodeni modeli spreminjajo znanstveno komuniciranjeV četrtek, 11. junija 2026, bo med 16.30 in 18. uro potekal spletni seminar , drugi v seriji razprav, posvečenih prihodnosti odprtega znanstvenega komuniciranja.Dogodek bo osvetlil model Publish–Review–Curate (PRC), ki se vse bolj uveljavlja kot skupnostno upravljan pristop k znanstvenemu objavljanju. Udeleženci bodo spoznali njegov potencial v okviru diamantnega odprtega dostopa ter neprofitnih modelov znanstvenega založništva. Posebna pozornost bo namenjena vlogi prednatisov (preprints), odprtega recenziranja in kuriranja znanstvenih vsebin ter njihovemu pomenu za razvoj odprte znanosti.Skozi prispevke strokovnjakov iz Evrope, Afrike in Latinske Amerike bodo predstavljeni različni pogledi na skupnostno vodene modele objavljanja. Seminar bo potekal v angleškem jeziku in je namenjen raziskovalcem, založnikom, knjižničarjem ter drugim strokovnjakom, ki jih zanimajo odprta znanost, odprto recenziranje in novi modeli znanstvenega komuniciranja.Za udeležbo je potrebna predhodna registracija prek .

Opisni življenjepis kot orodje za vrednotenje raziskovalcevV petek, 12. junija 2026, bo potekal hibridni celodnevni dogodek Opisni življenjepis kot orodje za vrednotenje raziskovalcev. Posvečen bo enemu ključnih vprašanj sodobne prenove raziskovalnega vrednotenja: Kako raziskovalne dosežke vrednotiti celoviteje in pravičneje kot zgolj s pomočjo bibliometričnih kazalnikov?V zadnjih letih se raziskovalna skupnost vse bolj usmerja v kvalitativne pristope vrednotenja raziskovalnega dela, kar spodbujajo pobude, kot sta in . Med uveljavljenimi pristopi je tudi uporaba opisnega življenjepisa (narrative CV), ki raziskovalcem omogoča predstavitev dosežkov v širšem kontekstu njihovega dela, prispevkov in vpliva.Na dogodku bodo predstavljeni koncept opisnega življenjepisa, njegova vloga pri oblikovanju raziskovalne kulture ter izkušnje z njegovo uporabo v evropskih raziskovalnih programih in nacionalnih sistemih financiranja raziskav. Posebna pozornost bo namenjena primeru luksemburškega financerja raziskav , ki je opisni življenjepis že vključil v svoje evalvacijske postopke.Uvodnim predstavitvam bo sledila panelna razprava o možnostih uporabe opisnega življenjepisa v slovenskem raziskovalnem prostoru. Predstavljena bo tudi platforma , mednarodna pobuda za podporo pripravi in uporabi opisnih življenjepisov pri vrednotenju raziskovalcev.V popoldanskem delu bodo mednarodni strokovnjaki izvedli praktično delavnico, na kateri bodo udeleženci spoznali pripravo opisnega življenjepisa in njegovo uporabo pri prijavah na raziskovalne razpise ter drugih evalvacijskih postopkih.Na dogodek se je potrebno prijaviti prek . Oglejte si tudi .

Sprejeta Bengalska časovnica in akcijski načrt za diamantni odprti dostopNa 3. svetovnem vrhu o diamantnem odprtem dostopu (Global Summit on Diamond Open Access), ki je februarja 2026 potekal v Bengaluruju v Indiji, je bila sprejeta Bengalska časovnica in akcijski načrt za diamantni odprti dostop (), ki predstavlja skupni mednarodni okvir za nadaljnji razvoj diamantnega odprtega dostopa.Dokument je nastal v sodelovanju 347 predstavnikov iz 36 držav ter temelji na prepričanju, da mora biti znanstveno znanje javna dobrina, znanstveno komuniciranje pa dostopno brez stroškov za avtorje in bralce ter podprto s skupnostno upravljanimi infrastrukturami.Bengalska časovnica in akcijski načrt nadgrajujeta usmeritve, sprejete na predhodnih svetovnih vrhovih v Toluci (2023) in Cape Townu (2024), ter opredeljujeta šest prednostnih področij ukrepanja: vključevanje diamantnega odprtega dostopa v nacionalne politike in zakonodajne okvire, preusmerjanje sredstev za znanstveno objavljanje v skupnostno upravljane infrastrukture, prenovo sistemov vrednotenja raziskovalnega dela, ki bodo ustrezno priznavali objave v diamantnem odprtem dostopu, krepitev skupnih in interoperabilnih raziskovalnih infrastruktur, prepoznavanje in podpora delu posameznikov, ki sodelujejo pri znanstvenem komuniciranju, spodbujanje jezikovne raznolikosti ter vključevanje manj zastopanih znanj in raziskovalnih skupnosti.Dokument je namenjen oblikovalcem politik, financerjem raziskav, raziskovalnim organizacijam, univerzam, evalvacijskim telesom in raziskovalnim skupnostim. Predstavlja prilagodljiv okvir, ki ga je mogoče uporabiti v različnih nacionalnih, institucionalnih in disciplinarnih okoljih.Napredek pri uresničevanju zastavljenih ciljev bo v središču razprav na 4. svetovnem vrhu o diamantnem odprtem dostopu, ki bo decembra 2026 potekal na Baliju v Indoneziji.