Spletni seminar: Zahteve za odprto znanost v programu Obzorje Evropa v praksiOpenAIRE vabi 12. junija 2026 med 12.00 in 13.30 na spletni seminar . Namenjen je raziskovalcem in strokovnim službam, ki sodelujejo v projektih programa Obzorje Evropa.Na seminarju bodo predstavljene obvezne in priporočene zahteve odprte znanosti v okviru programa , s poudarkom na odprtem dostopu do publikacij, ravnanju z raziskovalnimi podatki ter pripravi načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Udeleženci bodo izvedeli več tudi o poročanju publikacij in podatkovnih zbirk v projektih Obzorje Evropa ter o orodjih in storitvah OpenAIRE za podporo skladnosti z zahtevami programa.Dogodek bo vključeval tudi čas za vprašanja udeležencev in razpravo s strokovnjaki OpenAIRE. Registrirate se lahko .Seminar je namenjen koordinatorjem projektov, raziskovalcem, raziskovalnim managerjem, knjižničarjem in podatkovnim skrbnikom (data stewards). je neprofitna organizacija, ki jo podpira več projektov programa Obzorje Evropa, spletni seminar pa organizira z namenom podpore razumevanju in izvajanju praks odprte znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru.

Odprte nominacije za nagrado Sarah Jones Award 2026) je odprla poziv za nominacije za nagrado za leto 2026. Nagrada, ki jo podeljujejo bienalno, je posvečena spominu Sarah Jones, ene vidnejših zagovornic odprte znanosti, upravljanja raziskovalnih podatkov in mednarodnega sodelovanja.Nagrada je namenjena posameznicam in posameznikom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k spodbujanju sodelovanja na področju odprte znanosti. Prispevki kandidatov so lahko povezani z delovanjem na organizacijski, skupnostni ali individualni ravni, pri čemer organizatorji posebej poudarjajo pomen mednarodnega in medskupnostnega povezovanja.K nominacijam vabljeni posamezniki z vsega sveta, pri čemer članstvo v skupnosti RDA ni pogoj za prijavo. Organizatorji posebej spodbujajo nominacije raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere ter kandidatov iz regij, kjer je področje odprte znanosti še manj razvito.Rok za oddajo nominacij je 14. junij 2026. Izbor bo opravila neodvisna komisija članov skupnosti RDA, nagrajenec oziroma nagrajenka pa bo razglašen/-a na 27. plenarnem srečanju RDA oktobra 2026.Prva prejemnica nagrade je leta 2024 postala Aleksandra Lazić z Univerze v Beogradu za prispevek k razvoju odprte znanosti in raziskovalne infrastrukture v jugovzhodni Evropi.Več informacij o postopku nominacije, kriterijih in prijavnem obrazcu je dostopnih na .

GRIOS objavil prvi javni poziv za sintezo raziskovalnih ugotovitev na področju odprte znanostiMednarodna raziskovalna pobuda za odprto znanost , ki deluje pod okriljem , je objavila prvi javni poziv za sintezo raziskovalnih ugotovitev na ključnih področjih odprte znanosti.Pobuda GRIOS želi prispevati k boljšemu razumevanju učinkov politik in praks odprte znanosti ter oblikovanju priporočil, ki temeljijo na obstoječih raziskovalnih spoznanjih. Namenjena je podpori financerjem, raziskovalnim organizacijam in oblikovalcem politik pri pripravi učinkovitejših strategij odprte znanosti ter prepoznavanju vrzeli v obstoječem znanju.V okviru prvega poziva bosta financirani dve raziskavi sinteze raziskovalnih ugotovitev na naslednjih področjih: Spodbude in vrednotenje raziskovanja – kateri modeli spodbud in reform vrednotenja raziskovalnega dela povečujejo uporabo praks odprte znanosti. Deljenje raziskovalnih podatkov – kateri dejavniki vplivajo na učinkovitost politik deljenja raziskovalnih podatkov.Poziv je odprt za posamezne raziskovalce, raziskovalne skupine, organizacije, svetovalna podjetja in konzorcije iz vseh držav. Projekti morajo temeljiti na transparentnih raziskovalnih metodah in načelih odprte znanosti. Za vsak tematski sklop bo financiran en projekt v višini do 80.000 EUR, trajanje projektov pa je predvideno za obdobje 12 mesecev.Prijave so odprte do 20. julija 2026 do 16.00, oddaja predlogov pa poteka po . Zainteresirani prijavitelji lahko vprašanja organizatorjem posredujejo do 20. maja 2026 .GRIOS je nova mednarodna pobuda, ki je nastala v okviru aktivnosti skupine G7 na področju raziskovanja raziskovalnega sistema (Research on Research) in odprte znanosti. Njeno delovanje podpirajo številni evropski financerji in raziskovalne organizacije, med njimi francosko Ministrstvo za visoko šolstvo, raziskave in vesolje, francoski Nacionalni sklad za odprto znanost, NWO in CNRS.Več informacij o pozivu, prijavni dokumentaciji in platformi za oddajo prijav je na voljo na .

Objavljeno poročilo o trajnosti odprtih raziskovalnih infrastrukturDelovna skupina pobude je objavila poročilo o trajnosti odprtih raziskovalnih infrastruktur, ki naslavlja izzive dolgoročnega financiranja, upravljanja in razvoja odprtih skupnostnih rešitev za znanstveno komuniciranje in raziskovalne informacije.Poročilo poudarja pomen odprtih in skupnostno upravljanih infrastruktur kot ključnega dela evropskega ekosistema odprte znanosti. Posebno pozornost namenja vprašanjem trajnostnih modelov financiranja, preglednega upravljanja, mednarodnega sodelovanja ter zmanjševanja odvisnosti od zaprtih in komercialnih sistemov.Med primeri infrastruktur in pobud, ki jih poročilo izpostavlja, so OpenAIRE, OpenAlex, OpenCitations, SCOSS in Invest in Open Infrastructure (IOI), ki imajo pomembno vlogo pri razvoju odprtega raziskovalnega okolja v Evropi in širše.Objava poročila se umešča v širše evropske razprave o prihodnosti odprte znanosti, odprtih raziskovalnih informacij in trajnostnih infrastrukturnih modelov, ki podpirajo transparentnost, interoperabilnost ter dolgoročno dostopnost raziskovalnih rezultatov in podatkov.Poročilo o trajnosti odprtih raziskovalnih infrastruktur je v celoti objavljeno v repozitoriju .

Na voljo tudi angleška različica spletne učilnice o ravnanju z raziskovalnimi podatkiNa spletni strani Slovenske skupnosti odprte znanosti je poleg zdaj dostopna tudi , namenjene ravnanju z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti in FAIR.Spletna učilnica  ponuja pregled osnovnih konceptov in priporočil za ravnanje z raziskovalnimi podatki ter je namenjena raziskovalcem, doktorskim študentom in drugim strokovnjakom, ki želijo okrepiti znanja s področja upravljanja raziskovalnih podatkov. Poseben poudarek je namenjen načrtom ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) ter repozitorijem za shranjevanje in objavo podatkov.Angleška različica, ki nosi naslov  prispeva k večji dostopnosti vsebin tudi za mednarodno raziskovalno skupnost ter podpira širjenje praks odprte znanosti v širšem evropskem prostoru.Učilnice so financirane iz Akcijskega načrta za odprto znanost, aktivnosti A6.2.1/4.3: Spletno usposabljanje za ravnanje z odprtimi (FAIR) raziskovalnimi podatki za potrebe JRO, ki jo izvajata Univerza v Ljubljani in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov.Spletišče je na voljo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 (CC BY 4.0).

Javna obravnava osnutka zakona za implementacijo Akta o podatkihMinistrstvo za digitalno preobrazbo je 4. maja 2026 objavilo osnutek Zakona o izvajanju Uredbe (EU) 2023/2854 (Akt o podatkih), s katerim se v slovenski pravni red uvajajo pravila za pravičnejši dostop do podatkov in njihovo uporabo. Sprejem zakona je potreben za zagotavljanje izvajanja in nadzora nad določbami evropske uredbe v Sloveniji.Osnutek zakona določa pristojnosti nadzornih organov ter globe za kršitve obveznosti. Za izvajanje uredbe in nadzor nad njenim izvajanjem bosta pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) ter Informacijski pooblaščenec.Predlog zakona je dostopen , kjer poteka tudi javna obravnava. Ta bo odprta do 3. junija 2026, zainteresirani deležniki pa lahko svoje pripombe in predloge posredujejo na .Akt o podatkih predstavlja pomemben evropski zakonodajni okvir za upravljanje dostopa do podatkov, njihovo souporabo ter razvoj podatkovnega gospodarstva v Evropski uniji.Vir novice: