ADP delavnice po SlovenijiArhiv družboslovnih podatkov (ADP) bo aprila 2026 v sodelovanju z zunanjimi strokovnjakinjami organiziral niz posvetovalnih srečanj po Sloveniji, namenjenih podpori raziskovalkam in raziskovalcem pri pripravi načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Srečanja bodo osredotočena na pridobivanje praktičnih znanj, razumevanje zahtev financerjev ter uporabo orodij za učinkovito upravljanje in objavo raziskovalnih podatkov.Udeleženci bodo imeli priložnost razvijati lastne pristope k pripravi NRRP, ob tem pa bodo lahko izmenjali izkušnje in pridobili strokovno podporo, ki prispeva h kakovostni in skladni pripravi načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki.V tabeli so predstavljeni termini in lokacije posameznih delavnic in predstavitev..adp-table { width: 100%; border-collapse: collapse; margin: 20px 0; font-size: 15px;}.adp-table th,.adp-table td { border: 1px solid #ddd; padding: 10px; text-align: left;}.adp-table th { background-color: #f4f4f4; font-weight: 600;}.adp-table a { color: #0066cc; text-decoration: none;}.adp-table a:hover { text-decoration: underline;}@media screen and (max-width: 768px) { .adp-table thead { display: none; } .adp-table, .adp-table tbody, .adp-table tr, .adp-table td { display: block; width: 100%; } .adp-table tr { margin-bottom: 15px; border: 1px solid #ddd; padding: 10px; } .adp-table td { border: none; padding: 6px 0; } .adp-table td::before { content: attr(data-label); font-weight: bold; display: block; margin-bottom: 3px; }}TerminKrajDogodek1. 4. 2026Univerzitetna knjižnica MariborDelavnica: Priprava NRRP in podatkovna objava2. 4. 2026CTK LjubljanaDelavnica: Priprava NRRP in podatkovna objava8. 4. 2026Filozofska fakulteta, LjubljanaPredstavitev: Obdelava podatkov za podatkovno objavo v ADP9. 4. 2026Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem, KoperDelavnica: Priprava NRRP in podatkovna objava10. 4. 2026Fakulteta za družbene vede, LjubljanaDelavnica: Priprava NRRP in podatkovna objava

ARIS v konzorciju za nadaljnji razvoj platforme Open Research EuropeJavna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) sodeluje v evropskem konzorciju financerjev in raziskovalnih organizacij, ki podpira nadaljnji razvoj platforme . Nova faza delovanja platforme pomeni pomemben korak v krepitvi odprte, skupnostno vodene in nekomercialne znanstvene založniške infrastrukture v Evropi.Z nadgradnjo platforme bo omogočeno, da poleg raziskovalcev, financiranih s strani Evropske komisije, svoje rezultate brezplačno objavljajo tudi raziskovalci iz institucij držav, vključenih v konzorcij. Nadaljnji razvoj ORE je usklajen z Akcijskim načrtom za diamantni odprti dostop (2022) in predstavlja alternativo tradicionalnim založniškim modelom.Konzorcij trenutno združuje organizacije iz več evropskih držav, med drugim Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Švice. Evropska komisija projekt finančno podpira in sodeluje kot opazovalka, tehnično infrastrukturo pa bo zagotavljal CERN, medtem ko strateško upravljanje ostaja v rokah konzorcija. Platforma temelji na odprtokodni programski opremi Open Journal Systems (OJS).ORE uporablja model Publish–Review–Curate, ki združuje odprto objavo, transparentno recenzijo in visoke standarde raziskovalne integritete. Po preverjanju skladnosti so prispevki javno objavljeni in odprto recenzirani, recenzentska poročila pa dostopna skupaj z objavami.Platforma, ki jo je Evropska komisija vzpostavila leta 2021, danes vključuje že več kot 1.200 znanstvenih člankov več kot 6.300 avtorjev iz več kot 3.000 institucij. Nova faza razvoja prinaša tudi sodelovanje z , bo dodatno okrepila uporabo platforme ter prispevala k večji dostopnosti, preglednosti in pravičnosti znanstvenega komuniciranja v Evropskem raziskovalnem prostoru.Povzeto po .

SPOZNAJ: Vključevanje začetne analize podatkov v vsakodnevno praksoV sredo, 1. aprila 2026, ob 11. uri vabljeni na spletno predavanje Vključevanje začetne analize podatkov v vsakodnevno prakso: pretekla prizadevanja in načrti. Predavala bo prof. dr. Lara Lusa. Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije (Meeting ID: 68335755625).Vpliv podatkovnega cevovoda na kakovost in ponovljivost raziskovalnih rezultatov je dobro znan. Za njegovo obvladovanje je bilo nedavno predlagano ogrodje začetne analize podatkov (ang. Initial Data Analysis, IDA), ki zajema vse korake od pridobitve podatkov do začetka analiz, usmerjenih v raziskovalno vprašanje. Cilj IDA je oblikovati visokokakovosten, za analizo pripravljen nabor podatkov ter zagotoviti zanesljive informacije o njegovih značilnostih. To omogoča ustrezno izvajanje statističnih analiz, pravilno interpretacijo rezultatov in njihovo transparentno dokumentacijo.Čeprav raziskovalci IDA namenjajo precej časa, njena izvedba pogosto ni sistematična, prepleta se z nadaljnjimi analizami in ni ustrezno dokumentirana. Predstavitev se osredotoča na nedavne metodološke napredke pri pregledovanju podatkov (ang. data screening), ki predstavlja ključen korak IDA za razumevanje lastnosti podatkov. Poseben poudarek bo na smernicah za raziskave z regresijskimi modeli in longitudinalnimi podatki. Predstavila bom tudi konkretne pristope za učinkovitejšo integracijo IDA v vsakodnevno raziskovalno prakso, vključno s tekočimi pobudami in raziskovalnimi projekti. Obravnavane bodo zlasti naslednje teme: vključevanje IDA v načrt statistične analize, pedagoški pristopi za poučevanje IDA, razvoj orodij za njeno podporo ter izzivi pri uporabi IDA za rutinsko zbrane podatke. Cilj je spodbuditi poglobljeno razumevanje vloge IDA v raziskovalnem procesu ter prispevati k njeni bolj sistematični in dosledni uporabi.Na dogodek se lahko prijavite .Dr. Lara Lusa je redna profesorica na področju statistike na Univerzi na Primorskem. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na metodološki razvoj in uporabo statističnih metod v opazovalnih raziskavah, s posebnim poudarkom na začetni analizi podatkov (ang. Initial Data Analysis, IDA). Njeno delo je usmerjeno v izboljšanje kakovosti, ponovljivosti in transparentnosti raziskovalnih rezultatov. Aktivno sodeluje v mednarodnih raziskovalnih pobudah, med drugim v okviru STRATOS Initiative, kjer prispeva k razvoju metodoloških smernic za IDA. Sodeluje z vodilnimi raziskovalnimi skupinami na področju biostatistike in epidemiologije ter sodeluje pri razvoju statističnih orodij in priporočil za raziskovalno skupnost. Pomemben del njenega delovanja predstavlja tudi promocija statistične pismenosti in izboljševanje razumevanja statistike v širši družbi. Za svoje znanstveno in strokovno delo je prejela Zoisovo priznanje.Gre za trinajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru projekta SPOZNAJ (Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji). V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na dr. Ano Slavec, ki je urednica predavanj v seriji OZUP.Projekt SPOZNAJ sofinancirata Evropska unija - NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Delavnica: Priprava NRRP in podatkovna objava in v sredo, 1. aprila 2026 med 9.30 in 13.30 organizirata delavnico Priprava načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) in podatkovna objava, ki bo potekala v učilnici Brede Filo v UKM.Delavnica je namenjena raziskovalkam in raziskovalcem, ki želijo pridobiti praktična znanja za pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Udeleženci bodo spoznali zahteve financerjev glede ravnanja z raziskovalnimi podatki, pregledali uporabne vire in orodja za pripravo načrta ter pridobili praktične izkušnje pri pripravi lastnega NRRP.V okviru delavnice bodo predstavljeni tudi različni podporni viri, med drugim spletna učilnica Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti, Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki ter ARIS-ova predloga NRRP. Poseben poudarek bo namenjen tudi pripravi podatkov za objavo v repozitorijih DKUM in ADP.Delavnico bodo izvedli mag. Irena Vipavc Brvar, dr. Sonja Bezjak, Jerneja Grašič, dr. Zdenka Peršin Fratnik in dr. Luka Kevorkijan.Udeležba je brezplačna, število mest pa je omejeno na 20 udeležencev. Prijava je obvezna in je mogoča prek spletnega obrazca do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 27. marca 2026. Zaradi narave dela organizatorji pričakujejo udeležbo na celotnem dogodku, priporočljivo pa je tudi, da udeleženci s seboj prinesejo lastni prenosni računalnik. Prijava na delavnico ProgramČasVsebina9.15–9.30Prihod udeležencev9.30–9.45Uvod in predstavitev udeležencev9.45–10.15Predstavitev različnih virov: učilnice, priročniki, obrazci NRRP10.15–11.00Priprava NRRP (1. del) – delo v skupinahNavodila za izpolnjevanje tabeleTabela s tipi podatkovnih datotek in njihovimi značilnostmiPoročanje11.00–11.30Odmor11.30–12.30Priprava NRRP (2. del) – delo v skupinahNavodila za pisanje NRRPIzpolnjevanje predloge NRRP (ARIS)Poročanje12.30–13.15Priprava na podatkovno objavo v DKUM in ADP13.15–13.30Zaključna razprava Delavnica je organizirana v okviru  Odprte knjižnice in sofinancirana v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30. Projekt SPOZNAJ sofinancirata Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Nova organizacijska ureditev Federacije EOSCFederacija EOSC je v začetku letošnjega leta uvedla novo organizacijsko ureditev, ki predstavlja ključen korak v prehodu iz prototipne v produkcijsko fazo delovanja. Struktura temelji na , podpisanem , in bo federacijo vodila do sprejetja dokončnega, pravno zavezujočega modela upravljanja, načrtovanega za leto 2027.Nova ureditev je zasnovana kot začasni (interim) okvir, ki omogoča, da federacija že zdaj deluje usklajeno in učinkovito, hkrati pa ostaja dovolj prilagodljiva, da lahko podpira razvoj skupnosti v prehodnem obdobju. V ospredju sta dve osrednji telesi: odbor koordinatorjev vozlišč, ki skrbi za strateško usklajevanje med vozlišči, ter operativni odbor vozlišč, ki povezuje tehnične ekipe in zagotavlja nemoten potek vključevanja storitev in virov v federacijo. Nova organizacijska ureditev Federacije EOSC Poleg odborov pomembno vlogo igrajo tudi tematske in tehnične delovne skupine, razporejene na področja upravljanja, virov in operativne podpore. Te skupine so usmerjene v praktično izvedbo nalog, ki so potrebne za vzpostavitev stabilnega operativnega okolja – od priprave standardov do tehničnega testiranja in podpore vozliščem pri vključevanju storitev. Celotno strukturo povezuje sekretariat EOSC Association, ki zagotavlja organizacijsko in administrativno podporo ter skrbi za tekočo koordinacijo med vsemi deležniki.Zasnova nove organizacijske ureditve odraža ambicijo federacije, da v letu 2026 preide v polno operativno delovanje in ob tem izkazuje konkretne koristi za ponudnike storitev ter raziskovalno skupnost. Hkrati pa jasno usmerja razvoj proti naslednjemu pomembnemu mejniku: vzpostavitvi trajnega, pravno urejenega modela upravljanja do leta 2027, ki bo nadomestil trenutno prehodno strukturo in federaciji zagotovil dolgoročno stabilnost.

Znanstvena monografija o odprtih podatkih in njihovem razvojnem potencialuIzšla je znanstvena monografija Odprti podatki kot pospeševalec družbenih, okoljskih in gospodarskih inovacij – priložnosti in izzivi. Publikacija prinaša interdisciplinaren vpogled v razvoj, upravljanje in uporabo odprtih podatkov ter njihove učinke na gospodarstvo, javni sektor in družbo. Monografijo sta uredila Mirjana Kljajić Borštnar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede) in Matevž Pesek (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko).Publikacija v osmih vsebinsko povezanih poglavjih obravnava pravne, upravljavske in informacijske vidike odprtih podatkov, razvojne trende ter vprašanja kakovosti podatkov in njihove ponovne uporabe. Poseben poudarek je namenjen vlogi odprtih podatkov pri spodbujanju inovacij, razvoju metodologij za vrednotenje odprtih podatkov ter merjenju zrelosti organizacij in podjetij za njihovo uporabo.Monografija temelji na treh ciljnih raziskovalnih programih, financiranih s strani Ministrstva za digitalno preobrazbo in ARIS. Obravnava odprte podatke predvsem v kontekstu javnega sektorja, hkrati pa jih umešča v širši podatkovni ekosistem, kjer se prepletajo javni, raziskovalni in poslovni podatki. Avtorji izpostavljajo, da odprti podatki danes niso več le orodje za transparentnost delovanja institucij, temveč tudi pomemben razvojni vir za inovacije, oblikovanje javnih politik ter trajnostni družbeni in gospodarski razvoj.Monografija je objavljena v odprtem dostopu in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 (CC BY).DOI publikacije: https://doi.org/10.18690/um.fov.2.2026