Stališče Science Europe o prihodnosti EOSC po letu 2027Organizacija je objavila novo stališče o prihodnosti po letu 2027, v katerem poziva k vzpostavitvi stabilnega in trajnostnega okvira naslednjega evropskega programa za raziskave in inovacije (FP10).EOSC predstavlja ključno pobudo za razvoj odprte znanosti v Evropi, saj raziskovalcem omogoča dostop do podatkov, orodij in storitev ter njihovo deljenje in ponovno uporabo prek disciplin in državnih meja. Ob razpravah o prihodnjem programu FP10 Science Europe poudarja potrebo po pravočasni jasnosti glede upravljanja in financiranja EOSC, da bi zagotovili kontinuiteto, preprečili razdrobljenost ter ohranili zaupanje raziskovalne skupnosti.Science Europe podpira nadaljnji razvoj EOSC kot evropskega partnerstva, ki temelji na delovnem programu (Work Programme-based European Partnership). Tak model bi združeval stabilnost in prilagodljivost ter ohranjal tripartitno upravljanje, ki vključuje Evropsko komisijo, sodelujoče države in raziskovalno skupnost prek združenja EOSC Association.Poleg svoje tehnične vloge EOSC predstavlja tudi pomembno strateško orodje za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora, spodbujanje prostega pretoka znanja ter utrjevanje položaja Evrope v vse bolj podatkovno usmerjenem in konkurenčnem globalnem okolju. Hkrati ponazarja, kako se lahko načela odprtosti in podatkovne suverenosti medsebojno dopolnjujejo, zlasti v kontekstu vse večje uporabe umetne inteligence v raziskovanju.Science Europe zato poziva k oblikovanju jasnega in kvalitetnega okvira FP10, ki bo zagotovil dolgoročno prihodnost EOSC ter omogočil raziskovalni skupnosti in širši družbi, da v celoti izkoristita potencial odprte znanosti.

SPOZNAJ: Obdelava osebnih podatkov v raziskovanjuUniverza v Ljubljani vabi visokošolske učitelje in sodelavce, raziskovalce ter doktorske študente na dogodek Obdelava osebnih podatkov v raziskovanju, ki bo potekal 7. maja 2026 med 13. in 15.30 uro na Rektoratu Univerze v Ljubljani, z možnostjo spremljanja na daljavo prek platforme Zoom.Dogodek bo osredotočen na ključna vprašanja obdelave osebnih podatkov v raziskovalnem okolju, vključno z izzivi pri ravnanju z osebnimi podatki, pravnimi vidiki in pripravo informiranega soglasja, oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov (DPIA) ter uporabo umetne inteligence v raziskavah, ki vključujejo osebne podatke. Predstavljene bodo tudi izkušnje iz prakse ter vloga univerzitetnih etičnih komisij pri raziskavah, ki vključujejo delo z ljudmi.Na dogodku bodo sodelovali strokovnjaki z Univerze v Ljubljani, Arhiva družboslovnih podatkov, Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije ter pravne stroke. Dogodek se bo zaključil z razpravo, v okviru katere bodo udeleženci lahko naslovili svoja vprašanja.Udeležba na dogodku je brezplačna, prijava pa je obvezna prek spletnega obrazca. Udeleženci lahko vprašanja pred dogodkom posredujejo na elektronski naslov raziskovalni.podatki@uni-lj.si. Posnetek dogodka bo po zaključku na voljo na platformi Arnes Video. sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Predavanje »Avtor je vse«: delo z avtorjem v založniškem projektuV četrtek, 16. aprila 2026, ob 13.00 vabljeni na spletno predavanje »Avtor je vse«: delo z avtorjem v založniškem projektu. Predaval bo prof. dr. Jonatan Vinkler (UP FHŠ in UP UK). Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije (Meeting ID: 651 4457 2427).Založniški projekt je a) zaporedje interakcij med delovalniki in njihovimi vložki/vplivi, ki mora b) v dogovorjenem roku c) rezultirati v uspešni izdaji (tj. taki, ki najde recipiente; ti delo prevzamejo v obliki odprte objave ali izdajo kupijo). Ključna akterja sta avtor in založba, zato predavanje obravnava ključno vlogo uredniškega in založniškega dela z avtorjem v sodobnem akademskem založništvu.Osrednji namen je predstaviti sistematičen, strokovno vodljiv proces, ki zagotavlja visoko kakovost publikacije, hkrati pa ohranja avtorjevo avtonomijo in motivacijo. Komunikacija je opredeljena kot »celovita, transparentna in demokratična«: nekonfliktna, a odločno vodena, saj avtor praviloma ni seznanjen z založniškimi postopki, roki, tehničnimi zahtevami in tržnimi realnostmi.Predavanje temelji na praktičnem modelu, ki ga univerzitetni založniki in uredniki lahko neposredno aplicirajo pri delu z znanstvenimi, strokovnimi in učbeniškimi avtorji. Poudarek je na preventivnem obvladovanju morebitnih nesporazumov, na pravočasnem in popolnem informiranju ter na partnerskem, a jasno vodenem dialogu.Predavanje se bo zaključilo z refleksijo o dolgoročnih koristih takega pristopa: višja avtorjeva zadovoljnost, manj konfliktov, hitrejši in kakovostnejši produkcijski proces ter krepitev zaupanja med univerzitetno skupnostjo in založbo. Udeleženci prejmejo praktične predloge za komunikacijske predloge in časovne predloge, ki jih lahko takoj uporabijo v svojem delu.Dogodek je namenjen članom univerz – znanstvenikom, urednikom univerzitetnih založb, vodjem projektov in študentom podiplomskega študija, ki se srečujejo z založniškim procesom. Trajanje 50 minut omogoča temeljit pregled vseh faz z ilustrativnimi primeri iz prakse.Prijave na dogodek potekajo preko .Gre za štirinajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (Ukrep 6.2 ReZrIS30), ki ga financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na , ki je urednica predavanj v seriji OZUP. Pretekle dogodke, ki smo jih organizirali v seriji OZUP si lahko ogledate na .

Javni poziv za zbiranje predlogov za podelitev Pušnikovih priznanj SSOZ za leto 2026Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) na podlagi , sprejetega 28. 1. 2026, ter , sprejetih 25. 3. 2026, objavlja javni poziv za zbiranje predlogov za podelitev Pušnikovih priznanj za leto 2026.1. Namen priznanjPušnikova priznanja SSOZ se podeljujejo posameznikom, skupinam ali organizacijam, ki v zadnjih treh letih pri svojem delu na področju odprte znanosti presegajo zakonske zahteve, izkazujejo odličnost ter pomembno prispevajo k razvoju in uveljavljanju odprte znanosti v Sloveniji.2. Vrste priznanjPriznanja se podeljujejo v treh kategorijah:Priznanje za obetavne začetke v odprti znanosti – za raziskovalce do sedem let po doktoratu z vidnimi dosežki na področju odprte znanosti.Priznanje za izjemne dosežke v odprti znanosti – za posameznike, skupine ali organizacije z izstopajočimi prispevki k razvoju odprte znanosti.Priznanje za podporo odprti znanosti – za posameznike ali organizacije v podpornih vlogah z izjemnim vplivom na uresničevanje načel odprte znanosti.Priznanja so poimenovana po mag. Miru Pušniku, ki je bil eden ključnih zagovornikov odprte znanosti v Sloveniji.3. Upravičenci za priznanja in predlagateljiPriznanja se lahko podelijo slovenskim in tujim državljanom ter organizacijam, za delo, ki so ga v obdobju treh let od objave razpisa (tj. od 31. 3. 2023) opravljali znotraj Slovenije.Predlog lahko vloži katerikoli posameznik, skupina ali organizacija, razen:samega kandidata/kandidatke,trenutno imenovanih članov komisije in njihovih raziskovalnih skupin,dosedanjih prejemnikov priznanja v isti kategoriji.4. Vsebina predloga ter rok in način oddajePredlog je mogoče podati izključno z izpolnitvijo , ki vključuje:podatke o predlagatelju,izbrano kategorijo priznanja,podatke o nominirani osebi/skupini/organizaciji,strokovno utemeljitev (do 2000 znakov),seznam spletnih povezav do relevantnih referenc,izjavo o seznanjenosti nominirane osebe ali odgovorne osebe organizacije.Predloge je treba oddati elektronsko na naslov: z zadevo: »Pušnikova priznanja SSOZ 2026 – predlog«.Rok za oddajo izpolnjenih obrazcev prijav je 15. 9. 2026.5. Postopek izbireO izboru odloča Komisija za podeljevanje priznanj, ki je petčlanska in strokovno zastopa različna znanstvena področja ter SSOZ.Člani komisije:Dr. Alenka Prinčič, predstavnica področja ved o življenjuIva Melinščak Zlodi, predstavnica družboslovja in humanistikeDr. Aljoša Hafner, predstavnik naravoslovja in tehnikeDr. Peter Cimermančič, predstavnik gospodarstvain Špela Velikonja, strokovna sodelavka, ki zastopa SSOZPri presoji se upoštevajo kvalitativni kriteriji iz , brez točkovanja.Če v posamezni kategoriji ni ustreznih predlogov, se priznanje ne podeli.Komisija izbor zaključi najkasneje en mesec po koncu razpisa.8. Podelitev priznanjPriznanja bodo podeljena na Dnevu odprte znanosti 2026 19. novembra 2026, nagrajenci pa bodo o izboru obveščeni najmanj en mesec pred dogodkom.Pravilnik o podeljevanju Pušnikovih priznanjObrazec za nominacije 

Slovenski nacionalni center za diamantni odprti dostop (SIDOD)Konzorcij OPERAS-SI je sprejel Sklep o ustanovitvi in delovanju Slovenskega nacionalnega centra za diamantni odprti dostop (SIDOD), ki predstavlja nacionalno vozlišče v okviru pobude European Diamond Capacity Hub (EDCH).SIDOD je namenjen spodbujanju načel diamantnega odprtega dostopa ter podpori znanstvenim revijam pri doseganju visokih standardov kakovosti. Nacionalni centri v okviru EDCH delujejo kot podporno okolje za razvoj in profesionalizacijo diamantnega odprtodostopnega založništva ter prispevajo k večji vidnosti in povezanosti tovrstnih publikacij na evropski ravni.Pomemben del delovanja predstavlja tudi vključevanje revij v , evropski indeks diamantnih odprtodostopnih revij. Revije, ki izpolnjujejo določene pogoje za diamantni odprti dostop, nacionalni centri uvrščajo v ta indeks. V okviru projekta CRAFT-OA je bilo jeseni 2025 v DDH že uvrščenih 113 slovenskih znanstvenih revij.Vzpostavitev SIDOD predstavlja pomemben korak k nadaljnjemu razvoju diamantnega odprtega dostopa v Sloveniji ter krepitvi vključevanja slovenskih znanstvenih revij v evropske pobude.Več informacij je na voljo na spletnih straneh in .

Komuniciranje znanosti in priprava komunikacijskega načrtaUniverzitetna knjižnica Maribor vabi na seminar Komuniciranje znanosti in priprava komunikacijskega načrta, ki bo potekal v sredo, 8. aprila 2026, od 10.00 do 13.15 v Čitalnici ČUK.  Na seminarju se bodo poglabljale veščine komuniciranja znanosti – od kritičnega vrednotenja in sinteze znanja do jasne predstavitve znanstvene metodologije in raziskovalnih rezultatov. Poudarek bo na pripravi komunikacijskega načrta, ki ga predvideva 14. točka razpisa ARIS (za leto 2025). Seminar bo sestavljen iz teoretičnega dela s predavanji in praktične delavnice. Seminar je namenjen raziskovalkam in raziskovalcem, ki bodo v naslednjih mesecih pripravljali komunikacijske načrte za svoje projekte, vabljeni pa tudi vsi tisti, ki želitjo nadgraditi svoje znanje in veščine javnega predstavljanja znanosti. Cilj seminarja je opolnomočiti udeležence za učinkovito pripravo komunikacijskega načrta in posredovanje znanja s svojega raziskovalnega področja širši javnosti na jasen, privlačen in razumljiv način. Seminar bosta vodila izkušena komunikator dr. Sašo Dolenc in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.V teoretičnem delu seminarja bodo pojasnjeni temeljni koncepti komuniciranja znanosti s poudarkom na sintezi znanja, ocenjevanju negotovosti znanstvenih trditev in jasni predstavitvi raziskovalne metodologije. Predstavljena bodo tudi ključna orodja in pristopi za učinkovito posredovanje znanstvenih vsebin prek različnih medijev (od tradicionalnih kanalov do sodobnih oblik, kot so podkasti, videovsebine in družbena omrežja).  V praktičnem delu seminarja bodo udeleženci na podlagi svojih raziskovalnih projektov pripravili osnutek komunikacijskega načrta. Sledila bo poglobljena razprava z analizo in vrednotenjem predstavljene vsebine. Poudarek bo na učenju skozi praktične primere, konstruktivni povratni informaciji in izmenjavi izkušenj med udeleženci in udeleženkami. Ob koncu seminarja bo potekala še razprava o nadaljnjih korakih za razvoj kompetenc na področju komuniciranja znanosti. Dogodek bo združil izobraževanje, sproščeno mreženje in izmenjavo idej. Vsi udeleženci in udeleženke seminarja bodo prejeli tudi potrdilo o udeležbi.  Število mest je omejeno. Na seminar se lahko prijavite preko . .program-table { width: 100%; border-collapse: collapse; margin: 20px 0; font-size: 15px;}.program-table th,.program-table td { border: 1px solid #ddd; padding: 10px; text-align: left; vertical-align: top;}.program-table th { background-color: #f4f4f4; font-weight: 600;}@media screen and (max-width: 768px) { .program-table thead { display: none; } .program-table, .program-table tbody, .program-table tr, .program-table td { display: block; width: 100%; } .program-table tr { margin-bottom: 15px; border: 1px solid #ddd; padding: 10px; } .program-table td { border: none; padding: 6px 0; } .program-table td::before { content: attr(data-label); font-weight: bold; display: block; margin-bottom: 3px; }}ČasProgram10.00–11.00Predavanje: Uvod v komuniciranje znanosti in pripravo komunikacijskega načrtaOsnovni koncepti komuniciranja znanosti, primeri dobre prakse in analiza primerov.11.00–11.15Odmor11.15–12.15Delavnica: Razumeti in posredovati znanost: Kako pripraviti kakovosten in uporaben komunikacijski načrtUdeleženci pripravijo komunikacijski načrt za svoje raziskovalno področje, opredelijo cilje, ciljne javnosti, izberejo ustrezne kanale ter razmislijo o učinkih in načinih njihovega merjenja.Poseben poudarek je na jasnem vrednotenju podatkov, metod in ugotovitev ter na razmisleku o negotovostih in raziskovalnem procesu kot ključnem elementu komuniciranja znanosti.12.15–12.30Odmor12.30–13.00Predstavitve in razpravaUdeleženci predstavijo osnutke načrtov, sledijo povratne informacije mentorjev in razprava o jasnosti, prilagoditvi in učinkovitosti. Delavnica je organizirana v okviru Odprte knjižnice in sofinancirana v okviru .