Spletna stran je trenutno v procesu prenove, zaradi česar nekatere vsebine še niso dostopne. Zahvaljujemo se vam za potrpežljivost in razumevanje.
Preminil je mag. Miro Pušnik, član strokovnega sveta SSOZ, direktor Centralne tehniške knjižnice UL in njen zastopnik v Skupščini. S svojo predanostjo, strokovnostjo in vizijo je pomembno oblikoval razvoj odprte znanosti v Sloveniji – in to že dolgo pred nastankom SSOZ. Na področju spodbujanja odprtosti znanstvenega komuniciranja se je dejavno povezoval tudi mednarodno ter aktivno podpiral prenos evropskih politik odprte znanosti v nacionalno okolje.
Spletni seminar: Izmenjava dobrih praks odprte znanosti v evropskih projektihV torek, 17. marca 2026, bo med 13. in 15. uro potekal spletni seminar Izmenjava dobrih praks na temo odprte znanosti v projektih centraliziranih evropskih programov, ki ga v okviru projekta KRPAN organizirajo na Univerzi v Ljubljani.Na seminarju bodo izkušnje in dobre prakse pri prijavah ter izvajanju raziskovalnih projektov v centraliziranih evropskih programih predstavili prijavitelji in nosilci projektov z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in ZRS Koper ter strokovnjaki s področja odprte znanosti na nacionalni in univerzitetni ravni.Prijava na dogodek je možna prek elektronske prijavnice do 10. marca 2026 do 17.00..
Spletni seminar: Izmenjava dobrih praks odprte znanosti v evropskih projektih
V torek, 17. marca 2026, bo on 13. uri potekal spletni seminar Izmenjava dobrih praks na temo odprte znanosti v projektih centraliziranih evropskih programov.
Na voljo posodobljeni podatki o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanostiKonec leta so bili v objavljeni posodobljeni podatki Ankete o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanosti za leto 2024. Ti ponujajo pregled napredka evropskih držav pri uresničevanju Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in načel odprte znanosti. Pri pripravi in posredovanju podatkov za Slovenijo so sodelovali predstavniki članov SSOZ in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI).Vprašalnik o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanosti se izpolnjuje letno in zagotavlja strukturiran vpogled v razvoj politik, praks in kazalnikov vpliva na nacionalni in institucionalni ravni ter omogoča primerljiv pregled stanja med državami v Evropskem raziskovalnem prostoru. V tokratni anketi je sodelovalo 31 držav, od tega 24 držav članic EU. Zajetih je osem ključnih vsebinskih področij, povezanih z EOSC in odprto znanostjo.Objavljena anketa se nanaša na leto 2024, a je bila izvedena in zaključena v letu 2025. To odraža značilnosti spremljanja na nacionalni ravni in omogoča poročanje o celovitih, preverjenih in kakovostno usklajenih podatkih, vključno z razvojem politik, praksami izvajanja, učinki in naložbami. Prav tako zagotavlja večjo zanesljivost in primerljivost rezultatov med državami in skozi čas.Gre za stalno in dolgoročno spremljanje nacionalnih prispevkov k EOSC in odprti znanosti, ki se je začelo s pilotno raziskavo leta 2021 in se v polni obliki izvaja od leta 2022. Vsi rezultati anket so arhivirani v skupnosti ter dostopni prek samega observatorija. Ta je bil prvotno razvit v okviru projekta EOSC Future, danes pa se nadalje razvija in vzdržuje v okviru projekta , kar zagotavlja kontinuiteto in trajnost spremljanja odprte znanosti na evropski ravni.Z najnovejšo posodobitvijo so podatki za leto 2024 v celoti dostopni za pregled in analizo , kjer lahko uporabniki primerjajo stanje med državami ter spremljajo razvoj politik in praks, povezanih z EOSC in odprto znanostjo v Evropi.
Na voljo posodobljeni podatki o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanosti
V EOSC Open Science Observatory so objavljeni posodobljeni podatki Ankete o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanosti za leto 2024.
Javni razpis: (so)financiranje aktivnosti občanske znanosti (2026–2027)Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je 23. januarja 2026 objavila . Namen razpisa je podpreti projekte, ki vključujejo javnost v znanstvenoraziskovalno delo pod vodstvom raziskovalcev ter prispevajo k večjemu zanimanju javnosti za znanost, inovacije in tehnologijo.Cilj razpisa je spodbujati sodelovanje med raziskovalno sfero in javnostjo ter omogočiti boljše razumevanje znanstvenih procesov, rezultatov in pomena inovacij za družbeni razvoj. Projekti občanske znanosti lahko prispevajo tudi k izmenjavi znanja, reševanju družbenih izzivov, krepitvi raziskovalnih kompetenc ter sodelovanju med vključenimi organizacijami.Na razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij, ki jo vodi ARIS. Prijava se odda z izpolnitvijo obrazca ARIS-ObZ-JR-Prijava-2026-2027 prek spletnega portala agencije , do katerega je dostop mogoč z uporabniškim imenom in geslom.Rok za oddajo prijav je 6. marec 2026 do 14.00.Okvirna višina sredstev, namenjenih javnemu razpisu za (so)financiranje izvajanja aktivnosti občanske znanosti za obdobje 2026–2027, znaša predvidoma 280.000 EUR, pri čemer bo razpis realiziran v skladu z razpoložljivimi sredstvi v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS. Pogoji za prijavo, merila za ocenjevanje ter postopek izbora prijav so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
Javni razpis: (so)financiranje aktivnosti občanske znanosti (2026–2027)
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS je objavila Javni razpis za (so)financiranje izvajanja aktivnosti občanske znanosti za leti 2026 in 2027.
Open Science Conference 2025: poročilo, posnetki in ostali materialiOktobra 2025 je v Hamburgu potekala , letna mednarodna konferenca, posvečena odprti znanosti. Konferenca tradicionalno združuje raziskovalce, upravljavce podatkov, knjižničarje, praktike, ponudnike raziskovalnih infrastruktur, oblikovalce politik ter druge ključne deležnike. Tema sta tokrat bili odprta znanost in umetna inteligenca, saj vse hitrejše vključevanje umetne inteligence in sorodnih orodij v znanstvenoraziskovalno delo odpira nova vprašanja, hkrati pa prinaša tudi številne priložnosti za nadaljnji razvoj odprtih raziskovalnih praks.Razprave so se osredotočale na to, kako lahko uporabo umetne inteligence uskladimo s temeljnimi načeli odprte znanosti, kot so preglednost, dostopnost, ponovljivost in ponovna uporabnost raziskovalnih rezultatov. Udeleženci so obravnavali tako izzive kot tudi potenciale, ki jih prinaša sočasni razvoj odprte znanosti in umetne inteligence.Gradiva s konference so zdaj na voljo za ogled: , , .Objavljena gradiva ponujajo dragocen vpogled v aktualne razprave ter smeri razvoja odprte znanosti v povezavi z umetno inteligenco in so lahko koristen vir za vse, ki delujejo na tem področju ali jih tematika zanima.Open Science Conference 2025 je gostil Leibniz Strategy Forum Open Science, organizacija dogodka pa je potekala pod vodstvom ZBW – Leibniz Information Centre for Economics.
Open Science Conference 2025: poročilo, posnetki in ostali materiali
Oktobra 2025 je v Hamburgu potekala Open Science Conference 2025. Gradiva s konference so zdaj na voljo za ogled.
Make It Green: vpogledi v podnebno ukrepanje in javno percepcijoV ponedeljek, 23. februarja 2026, bo med 9. in 16. uro potekala celodnevna spletna delavnica Make It Green: vpogledi v podnebno ukrepanje in javno percepcijo, ki se osredotoča na vlogo družboslovnih raziskav pri podpori podnebnemu ukrepanju in zelenim projektom v Evropi. Delavnica poteka v okviru dejavnosti projekta in konzorcija .Delavnica udeležence uvaja v zeleni steber programa NextGenerationEU ter prikazuje, kako lahko družboslovne raziskave prispevajo k razumevanju podnebnih izzivov, oblikovanju učinkovitih politik in podpori zelenemu prehodu. Program združuje strokovne predstavitve in praktično skupinsko delo, pri čemer udeleženci spoznajo ključne teoretske okvire, relevantne evropske podatkovne vire ter pristope k aplikativnemu raziskovanju.Akademski strokovnjaki bodo predstavili temeljne koncepte in modele, povezane z zelenim stebrom, ter pregled pomembnih evropskih raziskav in podatkovnih virov, kot so European Social Survey (ESS), European Values Study (EVS), Generations and Gender Programme (GGP) in nabor podatkov CRONOS-3. Strokovnjaki Skupnega raziskovalnega središča (JRC) bodo osvetlili, kako družboslovne raziskave prispevajo k oblikovanju na dokazih temelječih zelenih politik.V praktičnem delu delavnice bodo udeleženci v manjših skupinah razvijali raziskovalna vprašanja, relevantna za javne politike, izbirali ustrezne podatkovne vire in načrtovali izvedljive analitične pristope. Vodeno skupinsko delo bo omogočilo pripravo prvih analiz ter kratkih predstavitev ali vizualnih povzetkov, delavnica pa se bo zaključila s predstavitvami skupin in razpravo o zasnovi raziskav, ugotovitvah in nadaljnjih korakih.Ob zaključku delavnice bodo udeleženci bolje usposobljeni za uporabo teoretskih okvirov in evropskih družboslovnih podatkov pri raziskovanju podnebnih vprašanj, za razvoj izvedljivih in politično relevantnih raziskovalnih vprašanj ter za učinkovito komuniciranje raziskovalnih izsledkov akademskemu in političnemu občinstvu.Za udeležbo na delavnici je potrebna predhodna prijava .Član SSOZ, , ki je nacionalna raziskovalna podatkovna infrastruktura za družboslovje, je del konzorcija CESSDA ERIC, zato je slovenski raziskovalni prostor posredno vključen v širši evropski okvir dejavnosti in usposabljanj, povezanih s projektom Infra4NextGen.
Make It Green: vpogledi v podnebno ukrepanje in javno percepcijo
V ponedeljek, 23. februarja 2026, bo potekala celodnevna spletna delavnica Make It Green: vpogledi v podnebno ukrepanje in javno percepcijo, ki se osredotoča na vlogo družboslovnih raziskav pri podpori podnebnemu ukrepanju in zelenim projektom v Evropi.
Amnesia: uporabnikom prijazno orodje za anonimizacijo podatkovV četrtek, 5. marca 2026, ob 10.30 bo potekala spletna predstavitev orodja , namenjena predstavitvi temeljnih konceptov in tehnik anonimizacije podatkov za nestrokovno občinstvo. Dogodek bo osredotočen na varstvo osebnih podatkov in praktične pristope k anonimizaciji v raziskovalnem in drugih podatkovno intenzivnih okoljih.V okviru predstavitve bo pojasnjena razlika med psevdonimiziranimi in anonimiziranimi podatki, pri čemer bo prikazano, kako je lahko v primeru psevdonimizacije zasebnost posameznikov še vedno ogrožena. Poseben poudarek bo namenjen razumevanju različnih jamstev anonimizacije ter njihovi vlogi pri izpolnjevanju zahtev Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Udeleženci bodo spoznali tudi, kako je mogoče orodje Amnesia uporabiti za anonimizacijo podatkov v praksi, predstavitev pa se bo zaključila z demonstracijo orodja v živo.Predavanje bo izvedel dr. Manolis Terrovitis, podoktorski raziskovalec na Inštitutu za upravljanje informacijskih sistemov Raziskovalnega in inovacijskega centra za informacijske, komunikacijske in znanjske tehnologije v Grčiji.Za udeležbo na dogodku je potrebna predhodna prijava, zato se čim prej prijavite .Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku. Po dogodku bodo zagotovljeni slovenski in angleški podnapisi, skupaj s posnetkom, ki bo na voljo za kasnejši ogled na platformi .Amnesia je orodje za anonimizacijo podatkov, ki ga razvija Raziskovalni center Athena, pa ga ponuja in promovira kot del svojega nabora storitev.
Amnesia: uporabnikom prijazno orodje za anonimizacijo podatkov
V četrtek, 5. marca 2026, ob 10.30 bo potekala spletna predstavitev orodja Amnesia, ki je namenjeno anonimizaciji podatkov.