Delavnica: Priprava NRRP in podatkovna objava in v sredo, 1. aprila 2026 med 9.30 in 13.30 organizirata delavnico Priprava načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) in podatkovna objava, ki bo potekala v učilnici Brede Filo v UKM.Delavnica je namenjena raziskovalkam in raziskovalcem, ki želijo pridobiti praktična znanja za pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Udeleženci bodo spoznali zahteve financerjev glede ravnanja z raziskovalnimi podatki, pregledali uporabne vire in orodja za pripravo načrta ter pridobili praktične izkušnje pri pripravi lastnega NRRP.V okviru delavnice bodo predstavljeni tudi različni podporni viri, med drugim spletna učilnica Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti, Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki ter ARIS-ova predloga NRRP. Poseben poudarek bo namenjen tudi pripravi podatkov za objavo v repozitorijih DKUM in ADP.Delavnico bodo izvedli mag. Irena Vipavc Brvar, dr. Sonja Bezjak, Jerneja Grašič, dr. Zdenka Peršin Fratnik in dr. Luka Kevorkijan.Udeležba je brezplačna, število mest pa je omejeno na 20 udeležencev. Prijava je obvezna in je mogoča prek spletnega obrazca do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 27. marca 2026. Zaradi narave dela organizatorji pričakujejo udeležbo na celotnem dogodku, priporočljivo pa je tudi, da udeleženci s seboj prinesejo lastni prenosni računalnik. Prijava na delavnico ProgramČasVsebina9.15–9.30Prihod udeležencev9.30–9.45Uvod in predstavitev udeležencev9.45–10.15Predstavitev različnih virov: učilnice, priročniki, obrazci NRRP10.15–11.00Priprava NRRP (1. del) – delo v skupinahNavodila za izpolnjevanje tabeleTabela s tipi podatkovnih datotek in njihovimi značilnostmiPoročanje11.00–11.30Odmor11.30–12.30Priprava NRRP (2. del) – delo v skupinahNavodila za pisanje NRRPIzpolnjevanje predloge NRRP (ARIS)Poročanje12.30–13.15Priprava na podatkovno objavo v DKUM in ADP13.15–13.30Zaključna razprava Delavnica je organizirana v okviru  Odprte knjižnice in sofinancirana v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30. Projekt SPOZNAJ sofinancirata Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Nova organizacijska ureditev Federacije EOSCFederacija EOSC je v začetku letošnjega leta uvedla novo organizacijsko ureditev, ki predstavlja ključen korak v prehodu iz prototipne v produkcijsko fazo delovanja. Struktura temelji na , podpisanem , in bo federacijo vodila do sprejetja dokončnega, pravno zavezujočega modela upravljanja, načrtovanega za leto 2027.Nova ureditev je zasnovana kot začasni (interim) okvir, ki omogoča, da federacija že zdaj deluje usklajeno in učinkovito, hkrati pa ostaja dovolj prilagodljiva, da lahko podpira razvoj skupnosti v prehodnem obdobju. V ospredju sta dve osrednji telesi: odbor koordinatorjev vozlišč, ki skrbi za strateško usklajevanje med vozlišči, ter operativni odbor vozlišč, ki povezuje tehnične ekipe in zagotavlja nemoten potek vključevanja storitev in virov v federacijo. Nova organizacijska ureditev Federacije EOSC Poleg odborov pomembno vlogo igrajo tudi tematske in tehnične delovne skupine, razporejene na področja upravljanja, virov in operativne podpore. Te skupine so usmerjene v praktično izvedbo nalog, ki so potrebne za vzpostavitev stabilnega operativnega okolja – od priprave standardov do tehničnega testiranja in podpore vozliščem pri vključevanju storitev. Celotno strukturo povezuje sekretariat EOSC Association, ki zagotavlja organizacijsko in administrativno podporo ter skrbi za tekočo koordinacijo med vsemi deležniki.Zasnova nove organizacijske ureditve odraža ambicijo federacije, da v letu 2026 preide v polno operativno delovanje in ob tem izkazuje konkretne koristi za ponudnike storitev ter raziskovalno skupnost. Hkrati pa jasno usmerja razvoj proti naslednjemu pomembnemu mejniku: vzpostavitvi trajnega, pravno urejenega modela upravljanja do leta 2027, ki bo nadomestil trenutno prehodno strukturo in federaciji zagotovil dolgoročno stabilnost.

Znanstvena monografija o odprtih podatkih in njihovem razvojnem potencialuIzšla je znanstvena monografija Odprti podatki kot pospeševalec družbenih, okoljskih in gospodarskih inovacij – priložnosti in izzivi. Publikacija prinaša interdisciplinaren vpogled v razvoj, upravljanje in uporabo odprtih podatkov ter njihove učinke na gospodarstvo, javni sektor in družbo. Monografijo sta uredila Mirjana Kljajić Borštnar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede) in Matevž Pesek (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko).Publikacija v osmih vsebinsko povezanih poglavjih obravnava pravne, upravljavske in informacijske vidike odprtih podatkov, razvojne trende ter vprašanja kakovosti podatkov in njihove ponovne uporabe. Poseben poudarek je namenjen vlogi odprtih podatkov pri spodbujanju inovacij, razvoju metodologij za vrednotenje odprtih podatkov ter merjenju zrelosti organizacij in podjetij za njihovo uporabo.Monografija temelji na treh ciljnih raziskovalnih programih, financiranih s strani Ministrstva za digitalno preobrazbo in ARIS. Obravnava odprte podatke predvsem v kontekstu javnega sektorja, hkrati pa jih umešča v širši podatkovni ekosistem, kjer se prepletajo javni, raziskovalni in poslovni podatki. Avtorji izpostavljajo, da odprti podatki danes niso več le orodje za transparentnost delovanja institucij, temveč tudi pomemben razvojni vir za inovacije, oblikovanje javnih politik ter trajnostni družbeni in gospodarski razvoj.Monografija je objavljena v odprtem dostopu in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 (CC BY).DOI publikacije: https://doi.org/10.18690/um.fov.2.2026

Nacionalna strategija za umetno inteligenco do leta 2030, ki jo je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, je bila 5. marca 2026 sprejeta na seji Vlade Republike Slovenije. Strategija določa usmeritve razvoja in uporabe umetne inteligence v Sloveniji ter poudarja, da mora UI služiti ljudem, javnemu interesu in razvoju države – na varen, odgovoren in vključujoč način.Vizija strategije je krepitev lastnih tehnoloških zmogljivosti ter večji suvereni nadzor nad uporabo ključnih tehnologij, ob hkratnem varovanju slovenskega jezika in kulturne identitete v digitalnem okolju. Umetna inteligenca je v dokumentu opredeljena kot pomemben dejavnik družbenega napredka, gospodarske konkurenčnosti in izboljšanja javnih storitev.Nacionalna strategija za umetno inteligenco temelji na petih ključnih ciljih: razvoju suverene in zaupanja vredne umetne inteligence, širši uporabi UI v gospodarstvu, znanosti in javnem sektorju, razvoju domačega raziskovalno-inovacijskega ekosistema, krepitvi varnosti in odpornosti digitalnih sistemov ter večji mednarodni vpetosti Slovenije na področju umetne inteligence.Uresničevanje ciljev podpira šest gradnikov nacionalnega ekosistema UI: podatkovna in računska infrastruktura, podatki, programska infrastruktura, kompetence in talenti, etika in regulacija ter podporno inovacijsko okolje. Strategija se bo izvajala prek akcijskih načrtov, ki bodo določili konkretne ukrepe, nosilce izvajanja, vire financiranja in kazalnike uspešnosti.Med pričakovanimi učinki strategije so okrepitev raziskav, razvoja in inovacij, večja konkurenčnost gospodarstva, izboljšanje kakovosti javnih storitev ter večje zaupanje v uporabo umetne inteligence.Povzeto po , ki jo je objavilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Nacionalni razpisi za odprti dostop do superračunalniških kapacitet SLINGV okviru nacionalne infrastrukture so odprti razpisi za dostop do superračunalniških kapacitet v odprtem nacionalnem dostopu. Dostop in rabo kapacitet urejajo Pravila dostopa in rabe superračunalniških kapacitet v odprtem dostopu, ki omogočajo enoten in organiziran način uporabe dela kapacitet konzorcijskih sistemov za raziskovalce in druge upravičene uporabnike v Sloveniji.V okviru razpisov je mogoče pridobiti dostop do kapacitet na naslednjih sistemih: , in . Do dodelitve kapacitet so lahko upravičeni posamezni raziskovalci ali raziskovalne skupine, pri čemer mora prijavitelj v primeru skupinske prijave določiti vodjo raziskave, odgovornega za uporabo dodeljenih virov.Ob prijavi je treba izbrati ustrezno vrsto dostopa. je namenjen novim uporabnikom za spoznavanje sistemov ter preizkušanje programske opreme ali algoritmov. podpira razvoj programske opreme in novih algoritmov. je namenjen produkcijski uporabi superračunalniških kapacitet ali podatkovnih shramb za projekte z zmernimi potrebami po virih. je namenjen projektom, ki zahtevajo zelo velike računske kapacitete ali obsežne podatkovne shrambe.V okviru nacionalne infrastrukture so na voljo tudi posebne oblike dostopa, kot so , namenjen podpori pedagoškim programom in delavnicam, ter , ki podjetjem omogoča testiranje rešitev na superračunalniku Vega.Podrobnejše informacije o vrstah dostopa, pogojih prijave in razpisnih rokih so na voljo na .

Projektni razpis CLARIN.SI 2026Raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI je 10. marca 2026 objavila projektni razpis za projekte izdelave ali nadgradnje virov ali storitev, ki prispevajo k razvoju in uresničevanju usmeritev infrastrukture CLARIN.SI. Razpis je namenjen projektom, katerih rezultati bodo odprto dostopni in bodo obogatili ponudbo virov, orodij ali storitev v okviru infrastrukture.Na razpis se lahko s posameznim projektom prijavi eden ali več zaposlenih v organizaciji članici . Projekti morajo ponuditi oprijemljive in javno dostopne rezultate, ki podpirajo raziskave na področjih, povezanih z jezikovnimi viri, tehnologijami ter digitalno humanistiko.CLARIN.SI vsako leto objavlja projektne razpise za podporo razvoju virov in storitev, ki dopolnjujejo infrastrukturo ali omogočajo njeno uporabo v raziskovalnem okolju. Za izvedbo projektov je praviloma namenjenih približno 30.000 EUR letno, o izboru pa odloča komisija, ki jo sestavljajo člani konzorcija CLARIN.SI.Rok za oddajo prijav je 24. marec 2026, obvestilo o izboru projektov pa je predvideno 3. aprila 2026.Več informacij o razpisu in prijavnih pogojih je na voljo na .