Objavljena prva različica federativne platforme EuroHPCEvropska pobuda EuroHPC je 15. aprila 2026 predstavila prvo različico federativne platforme EuroHPC (EuroHPC Federation Platform – EFP), enotne vstopne točke za dostop do evropskih superračunalniških virov. Platforma raziskovalcem, podjetjem in organizacijam javnega sektorja omogoča poenostavljen dostop do več sistemov EuroHPC prek enotnega sistema avtentikacije in avtorizacije.Evropska superračunalniška infrastruktura združuje več visoko zmogljivih sistemov, ki so jih doslej spremljali različni postopki dostopa, tehnične rešitve in uporabniške storitve. Nova platforma želi zmanjšati kompleksnost uporabe, izboljšati uporabniško izkušnjo ter spodbuditi sodelovanje med superračunalniškimi centri in uporabniki po Evropi. deluje kot za uporabo ter vključuje usklajen dostop do storitev, programske opreme in postopkov za uporabo sistemov. Poseben poudarek namenja interoperabilnosti, večji energetski učinkovitosti, zmanjševanju podvajanja rešitev in dolgoročni trajnosti infrastrukture.V prihodnjih različicah bo platforma razširjena tudi na dostop do evropskih virov umetne inteligence in kvantnega računalništva, vključno z integracijo pobud, kot so ter podatkovni prostori in platforme , in .Federativna platforma EuroHPC predstavlja pomemben korak k bolj povezanemu evropskemu ekosistemu visokozmogljivega računalništva ter podpira razvoj odprtega, interoperabilnega in tehnološko naprednega raziskovalnega okolja v Evropi.

Evropska komisija začela zbiranje prispevkov za pregled Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trguEvropska komisija je objavila poziv za zbiranje prispevkov (Call for Evidence) v okviru pregleda Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (Copyright in the Digital Single Market Directive – CDSM Directive) ter priprave morebitnih novih zakonodajnih ukrepov za prilagoditev evropskega avtorskega prava tehnološkim spremembam in razvoju umetne inteligence.Pregled direktive bo obravnaval vpliv obstoječih pravil na uporabo avtorsko zaščitenih vsebin v digitalnem okolju, licenciranje vsebin, odprto raziskovanje in dostop do znanstvenih rezultatov. Posebna pozornost je namenjena izzivom, ki jih prinaša razvoj generativne umetne inteligence, predvsem glede uporabe avtorsko zaščitenih del pri učenju modelov umetne inteligence, zaščite pravic ustvarjalcev ter preglednosti uporabe vsebin.Dokument izpostavlja tudi vprašanja raziskovalnega dela in odprte znanosti. Evropska komisija med drugim preučuje možnosti za bolj usklajeno ureditev izjeme za znanstveno raziskovanje ter potencialno uvedbo pravil, ki bi avtorjem znanstvenih del omogočila sekundarno objavo raziskav neodvisno od založniških različic objav (secondary publication right). Namen ukrepov je zmanjšati pravno razdrobljenost med državami članicami in spodbuditi prost pretok znanstvenega znanja ter čezmejno raziskovalno sodelovanje.Komisija v okviru posvetovanja zbira mnenja raziskovalnih organizacij, akademskih institucij, založnikov, raziskovalcev, ponudnikov umetne inteligence, organizacij za upravljanje avtorskih pravic ter drugih deležnikov. Prispevki bodo podlaga za pripravo poročila o pregledu direktive in morebitnih prihodnjih zakonodajnih predlogov na področju avtorskega prava, umetne inteligence in raziskovanja.Podrobnosti lahko preberete na , kjer lahko tudi prispevate svoje mnenje.

ARIS objavila prenovljeno različico obrazca NRRP (ARIS) je objavila prenovljeno različico obrazca NRRP (Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki). Obrazec NRRP v2.0 je namenjen podpori raziskovalcem pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti in zahtevami financerjev raziskav.Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki predstavlja pomemben del sodobnega raziskovalnega procesa, saj omogoča sistematično načrtovanje zbiranja, organizacije, dokumentiranja, shranjevanja, varovanja, deljenja in dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov. Hkrati prispeva k večji transparentnosti, ponovljivosti in ponovni uporabi raziskovalnih rezultatov.Prenovljena različica obrazca raziskovalcem omogoča bolj strukturirano pripravo načrtov ter usklajevanje z aktualnimi praksami upravljanja raziskovalnih podatkov in načeli FAIR.Obrazec NRRP v2.0 je dostopen .

Science Europe objavila stališče o povezovanju odprte znanosti in reforme vrednotenja raziskovanjaOrganizacija je 30. aprila 2026 objavila stališče o povezovanju odprte znanosti in reforme vrednotenja raziskovanja (), ki poudarja medsebojno povezanost odprte znanosti in reforme vrednotenja raziskovalnega dela ter njuno skupno vlogo pri oblikovanju bolj vključujoče, kakovostne in odgovorne raziskovalne kulture.Publikacija izpostavlja, da se ukrepi na področju odprte znanosti in reforme vrednotenja raziskovanja pogosto prekrivajo in lahko največji učinek dosežejo ob usklajenem izvajanju. V ospredje postavlja raziskovalne sisteme, ki spodbujajo kakovost, integriteto, sodelovanje in odprtost ter podpirajo raznolike raziskovalne kariere, učinkovite raziskovalne skupine in trajnostni razvoj raziskovalnega okolja.Stališče vsebuje priporočila za financerje raziskav in raziskovalne organizacije glede strateškega usklajevanja ukrepov odprte znanosti z reformo vrednotenja raziskovanja ter načeli učinkovitega spreminjanja raziskovalne kulture. Poseben poudarek namenja oblikovanju politik in praks, ki raziskovalno odličnost razumejo širše od tradicionalnih bibliometričnih kazalnikov.Dokument je rezultat triletnega sodelovanja delovnih skupin Science Europe za raziskovalno kulturo in odprto znanost. Temelji na raziskavi med članicami Science Europe iz leta 2024 ter pregledu znanstvene literature s tega področja.Publikacija je dostopna v odprtem dostopu .

Predstavitev rezultatov analize Vprašalnika o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksiV okviru prizadevanj za uresničevanje načel odprte znanosti in izboljšanje dostopnosti rezultatov javno financiranih raziskav je bila v raziskovalni skupnosti izvedena anketa z naslovom Vprašalnik o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksi (v nadaljevanju: vprašalnik). Namen vprašalnika je bil preučiti raven poznavanja in razumevanja avtorskih pravic, s posebnim poudarkom na pridržanju avtorskih pravic in uveljavljanju pravice do sekundarnega publiciranja. Vprašalnik je bil objavljen na različnih spletnih straneh ter posredovan raziskovalcem in podpornim strokovnjakom v raziskovalnih organizacijah po elektronski pošti.Predstavitev rezultatov analize Vprašalnika o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksi najdete tukaj.Z ugotovitvami raziskave želimo prispevati k nadaljnjemu razvoju politik odprte znanosti v Sloveniji in k učinkovitejšemu prenosu znanja v širše družbeno okolje.Vprašalnik in rezultate analize sta pripravili Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) in Univerzitetna knjižnica Maribor (UM UKM) v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30. Vir:

Spletni seminar: Zahteve za odprto znanost v programu Obzorje Evropa v praksiOpenAIRE vabi 12. junija 2026 med 12.00 in 13.30 na spletni seminar . Namenjen je raziskovalcem in strokovnim službam, ki sodelujejo v projektih programa Obzorje Evropa.Na seminarju bodo predstavljene obvezne in priporočene zahteve odprte znanosti v okviru programa , s poudarkom na odprtem dostopu do publikacij, ravnanju z raziskovalnimi podatki ter pripravi načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Udeleženci bodo izvedeli več tudi o poročanju publikacij in podatkovnih zbirk v projektih Obzorje Evropa ter o orodjih in storitvah OpenAIRE za podporo skladnosti z zahtevami programa.Dogodek bo vključeval tudi čas za vprašanja udeležencev in razpravo s strokovnjaki OpenAIRE. Registrirate se lahko .Seminar je namenjen koordinatorjem projektov, raziskovalcem, raziskovalnim managerjem, knjižničarjem in podatkovnim skrbnikom (data stewards). je neprofitna organizacija, ki jo podpira več projektov programa Obzorje Evropa, spletni seminar pa organizira z namenom podpore razumevanju in izvajanju praks odprte znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru.