Srečanje Slovenskega vozlišča RDASlovensko vozlišče vabi na srečanje, ki bo potekalo v četrtek, 29. maja 2025, med 10.00 in 11.30, na Fakulteti za družbene vede UL (predavalnica 28).Na srečanju bodo obravnavane naslednje teme: Predstavitev Razprava o napredku pri uresničevanju s posebnim poudarkom na vzpostavitvi nacionalne infrastrukture za usklajeno delovanje podatkovnih repozitorijev. Predstavitev priložnosti za sodelovanje pri oblikovanju nove različice zahtev (v teku je javni vprašalnik, preko katerega Svet CoreTrustSeal zbira predloge ciljnih skupnosti za posodobitve kriterijev za zaupanja vredne podatkovne repozitorije).Srečanje bo potekalo v živo, udeležba je mogoča ob predhodni prijavi do 27. maja 2025 preko . Prijave so odprte do zapolnitve mest. 

Odprt poziv: Konferenca Crafting the Future of Diamond Open AccessV okviru evropskega bo med 6. in 8. oktobrom 2025 v Göttingenu (Nemčija) potekala konferenca z naslovom Crafting the Future of Diamond Open Access: Technical, Social, and Political Perspectives of Scholarly Publishing (Oblikovanje prihodnosti diamantnega odprtega dostopa: tehnični, družbeni in politični vidiki znanstvenega založništva). Dogodek bo združil različne deležnike na področju diamantnega odprtega dostopa iz Evrope in širše.Organizatorji vabijo institucionalne založnike, tehnične strokovnjake, knjižničarje, raziskovalce, financerje in druge akterje, da se pridružijo srečanju ter prispevajo k skupnosti s predstavitvijo svojih projektov, izkušenj ali izzivov.Do 1. junija 2025 je odprt v dveh oblikah: 20-minutne predstavitve (vsebinsko vezane na: 1. tehnične vidike, 2. opolnomočenje skupnosti, 3. politike diamantnega odprtega dostopa), 5–7-minutne predstavitve plakatov (t. i. Poster Lighting Talks).Več informacij o konferenci in prijavi najdete na . 

Poročilo o RDA v podporo aktivnostim v okviru Akcijskega načrta za odprto znanostNa portalu Zenodo je bilo objavljeno Poročilo o RDA v podporo aktivnostim Akcijskega načrta za odprto znanost. Dostopno je na povezavi: .Poročilo osvetljuje izbrane sklope izvajanja akcijskega načrta s povzetki aktualnih rezultatov in usmeritev ter z delovanjem posameznih delovnih in interesnih skupin znotraj . Dodan je tudi povzetek delavnice Slovenskega vozlišča RDA, izvedene decembra 2024, in shematični prikaz razprav ter rezultatov RDA skupin, predstavljenih na dveh lanskih (2024) letnih konferencah.Avtorji poročila se zahvaljujejo vsem, ki so s komentarji v okviru javne razprave prispevali k oblikovanju njegove vsebine.Najavljen je bil tudi . Na srečanju bo med drugim predstavljeno tudi omenjeno poročilo. 

Delavnica Umetna inteligenca in avtorsko pravo v raziskovalni dejavnosti vabi na delavnico Umetna inteligenca in avtorsko pravo v raziskovalni dejavnosti, ki bo potekala 27. maja 2025 od 10:00 do 13:30 v prostorih CTK, Trg republike 3, Ljubljana, in v spletnem okolju Zoom.Namen delavnice je raziskovalke in raziskovalce ter druge zaposlene v raziskovalnih organizacijah seznaniti z aktualnimi vprašanji avtorskega prava v povezavi z razvojem in uporabo umetne inteligence (UI) ter poudariti odgovornosti raziskovalcev pri uporabi orodij UI z vidika možnih kršitev avtorskih pravic.Delavnico bo vodil izr. prof. dr. Matija Damjan.Po uvodni predstavitvi slovenskega in evropskega okvira avtorskega prava bo na delavnici predstavljena uporaba avtorskih del pri usposabljanju modelov UI in vprašanje kršitve avtorskih pravic. Predstavljena bodo avtorskopravna vprašanja v povezavi z izhodnimi vsebinami UI ter odgovornost in etika raziskovalcev pri uporabi orodij UI. Poseben del delavnice bo namenjen razpravi o konkretnih primerih uporabe UI v raziskovalnem procesu. Razprava bo vključevala vnaprej posredovana vprašanja in dileme udeležencev.Delavnica je brezplačna. Število mest za udeležbo v živo je omejeno.Prosimo, da udeleženci pošljejo vprašanja, povezana z vsebino delavnice, vnaprej na e-naslov: .Prijava na delavnico: , .Delavnica je financirana v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.Vir:

Odprta knjižnica: Nacionalni center za podporo odprti znanosti je nacionalni kompetenčni center, namenjen podpori raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam pri uresničevanju načel odprte znanosti. Vzpostavljena je bila s sodelovanjem , , ter , s podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije.Kaj ponuja Odprta knjižnica?Odprta knjižnica nudi brezplačne storitve in svetovanje na ključnih področjih odprte znanosti: – podpora pri arhiviranju objav v repozitorijih, objavljanju v odprtodostopnih revijah ter vprašanjih avtorskih pravic. – razlaga osnov avtorskega prava, podpora pri uporabi prostih in odprtih licenc, svetovanje in pomoč na raznih področjih. – svetovanje pri načrtovanju, upravljanju in deljenju podatkov v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost, ponovno uporabnost). – pomoč pri uvajanju in izvajanju vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti. – podpora pri vključevanju javnosti v raziskovalne procese ter svetovanje pri izvajanju projektov občanske znanosti. – svetovanje glede založniške in uredniške politike znanstvenih publikacij ter informiranje o založniških politikah odprtega dostopa. – organizacija izobraževanj na področju odprte znanosti za raziskovalce in druge zainteresirane v sklopu Odprte akademije.Zakaj obiskati Odprto knjižnico?Za raziskovalce, ki želijo svoje delo uskladiti z načeli odprte znanosti, predstavlja Odprta knjižnica osrednjo podporno točko v Sloveniji. Nudi celovito svetovanje, praktične rešitve in aktualne informacije, ki pomagajo pri učinkovitem in odgovornem raziskovalnem delu.Spletna stran omogoča tudi dostop do uporabnih pripomočkov, kot so predloge načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki in smernice za odprto objavljanje, ter nudi pregled nad aktualnimi dogodki, spletnimi seminarji in možnostmi sodelovanja v skupnosti. 

Arnesov podatkovni center MariborV Mariboru se je uradno začel graditi , ki bo po dokončanju največji tovrstni center v Sloveniji. Poleg naprednih zmogljivosti za hrambo raziskovalnih podatkov bo v njem nameščen tudi superračunalnik za potrebe tovarne umetne inteligence, s čimer projekt pomembno prispeva k digitalnemu razvoju znanosti, visokega šolstva in inovacij v državi.Gradnja centra poteka v neposredni bližini hidroelektrarne Mariborski otok, kar omogoča energetsko učinkovito napajanje iz obnovljivih virov in razvoj trajnostne digitalne infrastrukture. Toplotna energija, ki bo nastajala pri delovanju centra, bo lahko izkoriščena za ogrevanje mesta Maribor, kar dodatno krepi njegovo vlogo v okviru zelenega prehoda.Ključna infrastruktura za znanost in odprto raziskovanjePo besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igorja Papiča, je novi podatkovni center ključna infrastrukturna podpora slovenski znanosti, predvsem v kontekstu pridobitve novega superračunalnika v okviru evropskega razpisa . Z naložbo bo zagotovljena visoka stopnja varnosti in razpršenosti raziskovalnih podatkov, ki bodo shranjeni tako v novem centru v Mariboru kot tudi v obstoječem centru v Ljubljani.Direktor , mag. Marko Bonač, je ob tem poudaril, da gre za dolgoročno naložbo v odprto znanost, tehnološko neodvisnost in sodelovanje raziskovalne skupnosti. Projekt je vključen v slovenski del Načrta za okrevanje in odpornost.Povezovanje znanosti, energije in trajnostiProjekt pozdravljajo tudi v , saj bo postavitev centra v neposredni bližini hidroelektrarne omogočila napajanje iz obnovljivih virov, hkrati pa odpira možnosti za skupne raziskave, zlasti na področju hidrologije, energetske oskrbe in umetne inteligence.Pomembnost centra je bila osvetljena tudi na dveh okroglih mizah, kjer so sodelujoči razpravljali o vlogi superračunalništva, digitalizacije in odprte znanosti za prihodnji razvoj slovenske družbe. Posnetke razprav ter podpis pisma o nameri za uporabo odvečne toplote si je mogoče ogledati na spletni strani Arnesa.Arnesov podatkovni center bi naj začel testno delovati predvidoma poleti leta 2026. Prispevek prirejen po , objavljeni na gov.si, od koder je tudi slikovno gradivo.