Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov 2026Letošnja akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov 2026 () se bo začela 14. marca 2026 in bo potekala do 31. marca 2026. Posamezniki, organizacije in skupnosti lahko digitalno čiščenje izvedejo kadarkoli v tem obdobju ter svoje rezultate sporočijo organizatorjem, ki jih bodo prišteli k skupnemu nacionalnemu rezultatu.Akcija spodbuja odstranjevanje odvečnih digitalnih podatkov in trajnostno upravljanje digitalnih vsebin. Z zmanjševanjem količine nepotrebno shranjenih podatkov je mogoče prispevati k manjšim emisijam CO₂, daljši življenjski dobi elektronske opreme ter manjšemu digitalnemu okoljskemu odtisu. Pobuda hkrati krepi ozaveščenost o vplivu digitalnih praks na okolje in spodbuja razvoj dolgoročno vzdržnih digitalnih navad.Pobuda je tesno povezana tudi z načeli odprte znanosti, ki poudarjajo odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki skozi celoten njihov življenjski cikel – od zbiranja in shranjevanja do dolgoročne hrambe ali izbrisa. Učinkovito upravljanje podatkov, redno pregledovanje in odstranjevanje nepotrebnih vsebin ter premišljena raba digitalne infrastrukture prispevajo k trajnostni in pregledni raziskovalni praksi.V okviru akcije bo v sredo, 11. februarja 2026, med 10.00 in 14.30 potekala . Tej bo sledila tudi delavnica, primerna za širšo javnost. Poudarek bo na povezavi med digitalnimi praksami, strojno opremo in njihovimi posledicami, od e-odpadkov do uporabniške izkušnje in tehnološke odvisnosti. Po konferenčnem delu bo organiziran tudi praktični digitalni čistilni servis z ambasadorji Evropskega podnebnega pakta. Za udeležbo je potrebna predhodna prijava.Cilji akcije so: odstraniti čim več odvečnih podatkov do 31. marca 2026, povečati nacionalno ozaveščenost o digitalnih odpadkih, spodbuditi trajne dobre digitalne navade ter navdihniti posameznike in organizacije k odgovornemu ravnanju tudi v digitalnem okolju. Udeleženci bodo po oddaji rezultatov prejeli tudi oceno okoljskega prihranka v primerljivih kazalnikih (npr. ekvivalent prevoženih kilometrov).V akcijo se lahko vključijo posamezniki, družine, šole, podjetja in druge organizacije. Več informacij ter navodila za sodelovanje so na voljo na .

Arnesov HackathON 2026 v sodelovanju s , , , in organizira že tretji vseslovenski HackathON, letos s poudarkom na umetni inteligenci.Po izjemnem odzivu v preteklih letih – lani se je tekmovanja udeležilo več kot 90 tekmovalk in tekmovalcev v 28 ekipah – se HackathON vrača z izzivi, osredotočenimi na uporabo umetne inteligence na štirih tematskih področjih: znanost, zdravje in biotehnologija, digitalna družba ter zeleni prehod. Poleg tekmovalnega dela bodo organizirana tudi izobraževanja s področij superračunalništva, umetne inteligence in etike uporabe naprednih tehnologij.Prvi krog tekmovanja bo potekal 17. marca 2026 na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, drugi krog pa 15. aprila 2026 v okviru Konference Slovenskega društva Informatika v Portorožu. HackathON ni zasnovan kot 24-urni dogodek, saj ekipam omogoča razvoj rešitev tudi v času med obema krogoma, s čimer spodbuja poglobljeno delo in kakovostnejše rezultate. Za najinovativnejše rešitve je v nagradnem skladu namenjenih 10.000 evrov.Prijave so odprte do 6. marca 2026. Več informacij in prijava sta na voljo na .Arnesov HackathON 2026 poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in Slovenske komisije za UNESCO.

Podaljšanje roka za oddajo izpolnjenega Nacionalnega vprašalnika o infrastrukturi in repozitorijih za podporo raziskovalne dejavnostiRok za oddajo izpolnjenega je podaljšan do petka, 6. marca 2026.Podaljšanje omogoča dodatni čas za pripravo usklajenih in premišljenih odgovorov, ki čim bolj natančno odražajo stanje na posamezni raziskovalni organizaciji oziroma organizacijski enoti.POVEZAVA DO VPRAŠALNIKA Vprašalnik naslavlja ključna področja podatkovne infrastrukture: repozitorije raziskovalnih podatkov, gostovanje opreme (kolokacija), oblačne storitve, shrambo in varnostno kopiranje podatkov, visoko zmogljivo računalništvo (HPC) ter podporo uporabnikom. Za pripravo določenih odgovorov je lahko potreben notranji posvet.Med izpolnjevanjem se odgovori samodejno shranjujejo, zato se lahko k vprašalniku večkrat vrnete.Na sledečih povezavah najdete ter .Rezultati bodo podlaga za nadaljnje načrtovanje kapacitet in razvoj storitev na nacionalni ravni, vključno z novim Arnesovim podatkovnim centrom v Mariboru.S sodelovanjem prispevate k oblikovanju kakovostnih, trajnostnih in potrebam raziskovalne skupnosti prilagojenih infrastrukturnih rešitev.

Odprti poziv FIDELIS: mentorska in medvrstniška podpora za razvoj zaupanja vrednih digitalnih repozitorijevV petek, 27. februarja 2026, bo med 11.00 in 12.00 potekal spletni informativni seminar o prvem odprtem pozivu v okviru programa , namenjenega vključitvi mentorjev in udeležencev v tematske podporne programe, ki se bodo izvajali v drugi polovici leta 2026.Gre za prvi izmed dveh odprtih pozivov, v okviru katerih projekt FIDELIS ponuja strukturirane podporne programe s poudarkom na razvoju in krepitvi zanesljivih digitalnih repozitorijev (Trustworthy Digital Repositories). V prvem pozivu je mogoče kandidirati za vključitev v enega izmed petih tematskih programov, ki obravnavajo vprašanja zaupanja na nacionalni in mednarodni ravni, politike kuriranja, dostopa in dolgoročne hrambe podatkov, sodelovanje med repozitoriji in končnimi uporabniki, aktivno kuriranje podatkov za tehnično osebje ter pristope k usposabljanju zaposlenih v repozitorijih.Informativni seminar bo predstavil vsebino podpornih programov, pričakovanja do mentorjev, pogoje sodelovanja ter finančno podporo, ki je na voljo v okviru poziva. Predviden je tudi čas za vprašanja udeležencev.V okviru dveh odprtih pozivov bo projekt FIDELIS skupno namenil 200.000 EUR finančne podpore, s čimer bo omogočil sodelovanje približno 40 izbranim mentorjem. Uspešni prijavitelji bodo za sodelovanje v posameznem programu prejeli 500 EUR na dan, pri čemer program predvideva deset dni aktivnosti in skupno izplačilo 5.000 EUR po uspešno zaključenem sodelovanju.Informativni seminar bo potekal na platformi Zoom, udeležba pa je brezplačna in odprta za vse zainteresirane.

Spletni seminar: Izmenjava dobrih praks odprte znanosti v evropskih projektihV torek, 17. marca 2026, bo med 13. in 15. uro potekal spletni seminar Izmenjava dobrih praks na temo odprte znanosti v projektih centraliziranih evropskih programov, ki ga v okviru projekta KRPAN organizirajo na Univerzi v Ljubljani.Na seminarju bodo izkušnje in dobre prakse pri prijavah ter izvajanju raziskovalnih projektov v centraliziranih evropskih programih predstavili prijavitelji in nosilci projektov z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in ZRS Koper ter strokovnjaki s področja odprte znanosti na nacionalni in univerzitetni ravni.Prijava na dogodek je možna prek do 10. marca 2026 do 17.00..

Na voljo posodobljeni podatki o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanostiKonec leta so bili v objavljeni posodobljeni podatki Ankete o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanosti za leto 2024. Ti ponujajo pregled napredka evropskih držav pri uresničevanju Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in načel odprte znanosti. Pri pripravi in posredovanju podatkov za Slovenijo so sodelovali predstavniki članov SSOZ in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI).Vprašalnik o nacionalnih prispevkih k EOSC in odprti znanosti se izpolnjuje letno in zagotavlja strukturiran vpogled v razvoj politik, praks in kazalnikov vpliva na nacionalni in institucionalni ravni ter omogoča primerljiv pregled stanja med državami v Evropskem raziskovalnem prostoru. V tokratni anketi je sodelovalo 31 držav, od tega 24 držav članic EU. Zajetih je osem ključnih vsebinskih področij, povezanih z EOSC in odprto znanostjo.Objavljena anketa se nanaša na leto 2024, a je bila izvedena in zaključena v letu 2025. To odraža značilnosti spremljanja na nacionalni ravni in omogoča poročanje o celovitih, preverjenih in kakovostno usklajenih podatkih, vključno z razvojem politik, praksami izvajanja, učinki in naložbami. Prav tako zagotavlja večjo zanesljivost in primerljivost rezultatov med državami in skozi čas.Gre za stalno in dolgoročno spremljanje nacionalnih prispevkov k EOSC in odprti znanosti, ki se je začelo s pilotno raziskavo leta 2021 in se v polni obliki izvaja od leta 2022. Vsi rezultati anket so arhivirani v skupnosti ter dostopni prek samega observatorija. Ta je bil prvotno razvit v okviru projekta EOSC Future, danes pa se nadalje razvija in vzdržuje v okviru projekta , kar zagotavlja kontinuiteto in trajnost spremljanja odprte znanosti na evropski ravni.Z najnovejšo posodobitvijo so podatki za leto 2024 v celoti dostopni za pregled in analizo , kjer lahko uporabniki primerjajo stanje med državami ter spremljajo razvoj politik in praks, povezanih z EOSC in odprto znanostjo v Evropi.