Državni zbor Republike Slovenije je na seji 23. maja 2025 s 76 glasovi za in nobenim proti soglasno sprejel novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), s katero je v slovensko zakonodajo vključena pravica do sekundarnega publiciranja (angl. Secondary Publishing Rights; SPR).
Z dodanim šestim in sedmim odstavkom 41. člena ZZrID je Slovenija uzakonila pravico do sekundarnega publiciranja kot zakonsko podlago za omogočanje odprtega dostopa do in ponovne uporabe javno financiranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov.
Pravica do sekundarnega publiciranja je bila kot priporočena in zaželena rešitev opredeljena v Sklepih Sveta EU o visokokakovostnem, preglednem, odprtem, zaupanja vrednem in pravičnem akademskem objavljanju, saj zagotavlja dodatno zakonsko podporo pri omogočanju odprtega dostopa do javno financiranih rezultatov raziskav. Podobno zakonodajo so že sprejele Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Španija in Bolgarija, z novelo ZZrID pa se jim pridružuje tudi Slovenija.
Sprejeta rešitev se nanaša tako na znanstvene publikacije kot na z njimi povezane raziskovalne podatke. Pravica do sekundarnega publiciranja (v šestem in sedmem odstavku 41. člena ZZrID) omogoča, da se raziskovalni članki in z njimi povezani raziskovalni podatki, lahko pa tudi drugi rezultati raziskav, v primeru, ko založnik ne omogoča takojšnjega odprtega dostopa, objavijo odprto dostopno v ustreznem repozitoriju z odprtim dostopom (na primer: https://openscience.si/). To pravico lahko uveljavi avtor sam ali njegov delodajalec oziroma izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti. S tem bo avtor ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti lahko omogočil takojšen odprti dostop do publikacij iz javno financiranih raziskav tudi tistega segmenta revij, ki ne omogočajo takojšnjega odprtega dostopa. Pravica do sekundarnega publiciranja namreč vzpostavlja zakonsko domnevo, da prenos avtorskih pravic ne more biti takšen, da bi avtorju onemogočal objavo dela v odprtodostopnem repozitoriju, saj avtor ohrani potrebne pravice za takšno objavo (tudi če na primer založnik revije zahteva izključni prenos materialnih avtorskih pravic).
_________________________________
Besedilo novega šestega in sedmega odstavka 41. člena ZZrID: (6) V primerih, ko izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci pravic individualno ne upravljajo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se šteje, da lahko raziskovalec ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti, rezultate znanstvenoraziskovalne dejavnosti objavi oziroma da na voljo javnosti v javnem repozitoriju z odprtim dostopom, takoj potem, ko je rezultat raziskave sprejet v objavo, pri čemer je potrebno ustrezno navajanje raziskovalca in vir prve objave. (7) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, so nična.
__________________________________
Uvedba te pravice bistveno povečuje pravno varnost raziskovalcev in raziskovalnih organizacij v zvezi z izpolnjevanjem dolžnosti s področja odprta znanosti. Dolžnost ohranjanja pravic (angl. Rights Retention), ki je bila v Sloveniji uvedena že leta 2021 z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in podrobneje določena z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, je tako okrepljena s pomembno pravno domnevo, ki omogoča učinkovitejše upravljanje pravic v skladu z načeli odprte znanosti. V prihodnosti bo treba raziskovalce in raziskovalne organizacije o tem dodatno izobraževati in tej novi pravici prilagoditi tudi repozitorije.
Slovenija izstopa na področju prilagajanja svoje raziskovalne strategije in politike načelom odprte znanosti. S sprejetjem pravice do sekundarnega publiciranja je Slovenija naredila pomemben korak k vzpostavitvi odprtega raziskovalnega okolja. Nova zakonska podlaga bo omogočila širši dostop do raziskovalnih rezultatov, krepila preglednost uporabe javnih sredstev in spodbujala kroženje znanja znotraj EU.
Vir: ODIPI
