Evropska komisija je objavila zaključno poročilo Open access policies in EU Member States and beyond, ki prinaša celovit in aktualen pregled politik odprtega dostopa v vseh 27 državah članicah EU ter izbranih državah zunaj EU. Na skupni primerjalni osnovi obravnava zakonodajo in nacionalne politike, zahteve glede odprtega dostopa in embargov, avtorske pravice in ohranjanje pravic, odprte licence, repozitorije in raziskovalne podatke, financiranje, podporo raziskovalcem, vrednotenje raziskovalnega dela ter izvajanje in spremljanje politik.
Poročilo Evropski komisiji zagotavlja posodobljeno in primerljivo podlago za nadaljnji razvoj politik odprte znanosti, njegove ugotovitve pa bodo prispevale tudi k pripravi predloga Akta o evropskem raziskovalnem prostoru (ERA Act). Hkrati omogoča vpogled v to, kako se skupne evropske usmeritve na področju odprtega dostopa prenašajo v nacionalne zakonodaje in raziskovalne sisteme.
Za slovenski prostor je poročilo posebej pomembno, saj na enem mestu izjemno celovito povzema razvoj nacionalnega okvira odprtega dostopa in njegovega izvajanja. Med ključnimi elementi izpostavlja zahtevo po takojšnjem odprtem dostopu brez embarga za rezultate raziskav z najmanj 50-odstotnim javnim sofinanciranjem ter kombinacijo ohranjanja pravic (rights retention) in leta 2025 uvedene pravice do sekundarne objave (Secondary Publishing Right). Slovenija je uvrščena med države članice z zakonsko urejeno pravico do sekundarne objave, pri čemer slovenska ureditev določa ničelni embargo.
Slovenski okvir je predstavljen precej širše od samega dostopa do publikacij. Poročilo obravnava odprte licence, ravnanje z raziskovalnimi podatki po načelih FAIR, merila za zaupanja vredne repozitorije, podporo in usposabljanje raziskovalcev ter vključevanje načel odprte znanosti v vrednotenje raziskovalnega dela. Pri slednjem izpostavlja določbe ZZrID in aktivnosti za spremembe pravil vrednotenja pri ARIS, NAKVIS in raziskovalnih organizacijah ter vključevanje v koalicijo CoARA.
Pomemben del pregleda je tudi način izvajanja odprte znanosti v Sloveniji. Poročilo predstavi vloge pristojnega ministrstva, ARIS, raziskovalnih organizacij, knjižnic in drugih deležnikov ter mehanizme za spremljanje izvajanja sprejetih ukrepov. Izrecno omenja tudi Slovensko skupnost odprte znanosti (SSOZ), njeno podporo javnim raziskovalnim organizacijam pri uvajanju odprte znanosti ter sodelovanje v Delovni skupini za usklajevanje upravljanja in financiranja razvoja nacionalnega ekosistema odprte znanosti pod okriljem ministrstva. Med konkretnimi ukrepi za spodbujanje in prepoznavanje praks odprte znanosti poročilo omenja tudi priznanja za dosežke na področju odprte znanosti, ki jih je SSOZ vzpostavil leta 2025 in bodo prvič podeljena leta 2026.
Poročilo tako poleg evropske primerjave prinaša tudi doslej izjemno celovit zunanji pregled razvoja odprtega dostopa in odprte znanosti v Sloveniji – od zakonodajnega okvira in raziskovalne infrastrukture do podpore raziskovalcem, reforme vrednotenja ter sodelovanja ključnih nacionalnih deležnikov pri izvajanju politik odprte znanosti.
Do poročila lahko dostopate na spletni strani Urada za publikacije Evropske unije.
