Združenje EOSC-A je objavilo obsežen intervju z deležniki odprte znanosti v Sloveniji, ki poudarja prizadevanja in dosežke naše države na tem področju. Med ključnimi deležniki, ki so sodelovali pri razvoju odprte znanosti, so Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES), Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) ter številne raziskovalne ustanove in univerze.
V intervjuju so se dotaknili ključnih vprašanj, kot so:
-
- Kako odprta znanost vpliva na raziskovalno delo v Sloveniji?
- Kakšna je vloga EOSC pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in evropskimi raziskovalci?
- Katere konkretne pobude so že bile izvedene in kakšne so načrtovane za prihodnost?
Slovenija, ena najmanjših evropskih držav, dosega pomembne korake pri uveljavljanju odprte znanosti. Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES), kot nacionalni ponudnik digitalnih raziskovalnih infrastruktur, podpira repozitorije za odprte raziskovalne podatke in zagotavlja njihovo usklajenost z evropskimi znanstvenimi podatkovnimi infrastrukturami, ki se vzpostavljajo kot vozlišča Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC). ARNES bo tudi v prihodnje igral ključno vlogo pri povezovanju slovenske znanstvene skupnosti z Evropo in svetom, EOSC pa ostaja ena izmed glavnih strateških prioritet.
V zadnjih letih so bile uvedene številne pobude za podporo odprti znanosti v Sloveniji. Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) združuje nacionalne deležnike odprte znanosti in oblikuje celovit ter pregleden sistem za širjenje znanja, deljenje podatkov in razvoj kompetenc, potrebnih za izvajanje odprte znanosti. Med ključnimi dosežki so tudi prizadevanja strokovnega telesa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki skrbi za pregled izvajanja Akcijskega načrta za odprto znanost in zagotavlja njegov vpliv na nacionalni ravni.
Praktični učinki odprte znanosti so že vidni. Na področju humanistike so raziskovalci z uporabo Slovenske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI raziskovali jezikovne vzorce v več jezikih, kar je prispevalo k razvoju novih metod analize. Na področju biotehnologije so raziskovalci z uporabo odprtih podatkov iz evropskih baz razvili napredne diagnostične metode, ki pospešujejo inovacije.
Dogodki, kot je “Dan odprte znanosti”, imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju odprte znanosti v Sloveniji. Letos je bil del širše konference Mreža znanja, ki je združila raziskovalce, predstavnike institucij in zainteresirano javnost. Razprave so se osredotočile na pomen upravljanja podatkov, odprtega dostopa in povezovanja na evropski ravni.
Slovenija tako aktivno sodeluje pri vzpostavljanju Evropskega oblaka odprte znanosti, kar raziskovalcem omogoča dostop do širših virov, storitev in priložnosti za sodelovanje. Prizadevanja v tej smeri predstavljajo temelj za trajnostno in inovativno znanstveno prihodnost.
Celoten prispevek si lahko preberete tukaj.
