Vlada Republike Slovenije je uskladila novelo Zakona o ohranjanju narave, ki določa tudi pravočasen in standardiziran dotok podatkov iz monitoring shem ter obveznost vključevanja rezultatov naravovarstvenih projektov, financiranih z javnimi sredstvi, v nacionalno platformo NarcIS. Tam, kjer so standardi že oblikovani, naj bi bili podatki oddani v enotnih formatih. Če bo novela v tem obsegu sprejeta, bo predstavljala pomemben korak v smeri konsolidacije, odprtosti in ponovne uporabnosti podatkov, hkrati pa bo še okrepila povezavo naravovarstvene zakonodaje z načeli odprte znanosti.
NarcIS kot osrednja podatkovna infrastruktura
Platforma NarcIS že danes omogoča enoten dostop do podatkov o vrstah, habitatih, naravnih vrednotah, zavarovanih območjih in varstvenih ukrepih. Z nadgradnjami in vzdrževanjem sistema se zagotavljata stabilnost in uporabniška prijaznost, krepi pa se tudi podatkovna podlaga z vključevanjem novih nizov o vrstah, habitatnih tipih in zgodovinskih podatkih. Takšna centralizacija omogoča pregledno in podatkovno podprto analitiko, ki je uporabna ne le za naravovarstvene strokovnjake, temveč tudi za prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, raziskave in številne druge sektorje.
Pomen za raziskovalce
Za raziskovalno skupnost so predvidene spremembe pomembne, saj bi zagotovile enotno vstopno točko za dostop do kakovostnih in usklajenih podatkov, kar zmanjšuje podvajanje dela in olajšuje načrtovanje raziskav. Standardizirani formati oddaje podatkov bi okrepili ponovljivost raziskav in omogočili njihovo kombiniranje v novih analizah, hkrati pa bi rezultati, financirani z javnimi sredstvi, postali del odprte podatkovne infrastrukture in tako dostopnejši širši znanstveni ter strokovni skupnosti. Povezovanje naravovarstvenih podatkov z eProstorom, SLO4D in drugimi sistemi pa raziskovalcem ponuja nove možnosti za interdisciplinarne pristope in sodelovanja.
Odprta znanost kot širši družbeni standard
Čeprav se novela nanaša na področje varstva narave, je njen vpliv širši. Uvedba odprtih, standardiziranih in interoperabilnih podatkovnih rešitev bi pokazala, da odprta znanost ni več omejena na akademske ustanove in raziskovalne projekte, temveč postaja pomemben del delovanja javne uprave in sektorjev, ki temeljijo na podatkovno podprtih odločitvah. Na ta način se odprta znanost uveljavlja kot povezovalni most med znanostjo, prakso in politiko, saj omogoča preglednejše, hitrejše in pravno varnejše strokovne presoje. To zmanjšuje tveganje napačnih odločitev, krepi zaupanje javnosti in hkrati podpira trajnostne razvojne cilje.
Opomba Besedilo povzema predlog novele Zakona o ohranjanju narave, ki je trenutno še v zakonodajnem postopku. Končne določbe bodo potrjene šele ob sprejetju in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
