Kako daleč je Slovenija pri uresničevanju odprte znanosti? Kakšni so premiki na področju raziskovalne in podatkovne infrastrukture? Kako se v evropskem prostoru že vzpostavljajo nacionalna vozlišča Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in kaj to pomeni za Slovenijo?
Na ta vprašanja so 20. in 21. novembra 2025 na Dnevu odprte znanosti 2025 v Ljubljani odgovarjali domači in tuji strokovnjaki, predstavniki raziskovalne skupnosti, odločevalci ter upravljavci raziskovalnih infrastruktur. Dogodek je potekal v okviru konference Mreža znanja 2025 in Meseca znanosti 2025.
Posnetki in utrinki z dogodka
Dogodek je bil v celoti sneman. Videoposnetki predavanj, okroglih miz in pripadajoče prosojnice so na voljo vsem, ki dogodka niso mogli spremljati v živo, ter tistim, ki želijo posamezne razprave ponovno ali poglobljeno pregledati.
Dogajanje na Dnevu odprte znanosti 2025 so zaznamovale živahne razprave, močna mednarodna udeležba in povezovanje različnih delov raziskovalnega ekosistema.
Prvi dan: pregled stanja, infrastruktura in projekti v Sloveniji
Prvi dan je bil namenjen pregledu stanja odprte znanosti v Sloveniji. V ospredju so bili raziskava o spremljanju odprte znanosti v Sloveniji, predstavitev Monitorja odprte znanosti ter pregled ključnih premikov na področju raziskovalne in podatkovne infrastrukture, predvsem razvoju podatkovnih centrov, raziskovalnih arhivov in storitev za upravljanje raziskovalnih podatkov.
Pomemben del programa je predstavljala predstavitev projektov, ki se v Sloveniji že izvajajo in konkretno podpirajo uresničevanje načel odprte znanosti – od odprtih raziskovalnih podatkov in ponovne uporabe podatkov do podpore umetni inteligenci in odprtim raziskovalnim praksam.
Dopoldanski del je bil dopolnjen z vsebinskim sklopom o vrednotenju znanosti in kariernega napredka, vključno z razpravami o stabilnem financiranju. Mednarodno perspektivo je prinesla predstavitev norveške reforme vrednotenja (NOR-CAM), sledila pa je okrogla miza, ki je odprla razpravo o prihodnjih korakih prenove sistema vrednotenja v Sloveniji.
Drugi dan: Evropski oblak odprte znanosti in povezovanje podatkovne raziskovalne infrastrukture s superračunalništvom in umetno inteligenco
Drugi dan je potekal kot slovenski nacionalni tripartitni dogodek EOSC »Povezujemo znanost« in je bil izrazito usmerjen v praktične evropske izkušnje. Dogodek je bil vsebinsko povezan tudi z Dnevi SLING – Dnevi slovenskega superračunalniškega omrežja.
V ospredju so bile predstavitve že vzpostavljenih in nastajajočih nacionalnih vozlišč EOSC v evropskem prostoru, ki so ponudile dragocen vpogled v različne organizacijske, tehnične in upravljavske modele. Tem predstavitvam je sledila okrogla miza o ključnih izzivih in priložnostih pri vzpostavljanju nacionalnih vozlišč EOSC, vključno z vlogo raziskovalnih infrastruktur, podatkovnih centrov in superračunalništva. Razprava je bila posebej pomembna za načrtovanje slovenskega vozlišča, saj je osvetlila pomen nacionalne koordinacije, sodelovanja in dolgoročne vzdržnosti.
V nadaljevanju so razprave poudarile tudi vlogo superračunalništva, SLING-a in umetne inteligence kot ključnih gradnikov prihodnjega evropskega raziskovalnega ekosistema ter pomen povezovanja podatkovnih storitev z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi.
V okviru slovenskega nacionalnega tripartitnega dogodka EOSC je združenje EOSC Association pripravilo tudi samostojno poročilo, ki je dostopno na njihovi spletni strani.
