Dan odprte znanosti 2023 naslovil izzive in dobre prakse z vidika vrednotenja znanosti kot tudi infrastrukturnih rešitev

Širši pomen odprte znanosti na ravni družbe kot tudi znanstvenoraziskovalnega dela je bila ena izmed iztočnic iz pozdravnega govora ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča, ki je izpostavil postopke odpiranja podatkov na način, da bodo ti čim bolj sovpadali z delom raziskovalcev, obenem pa je poudaril pomen odprte dostopnosti znanstvenega publiciranja kot tudi pomen raziskovalne infrastrukture, ki je nujna za znanstvenoraziskovalno delo. Slednje se kaže tudi s podporo ministrstva pri projektu gradnje dveh novih Arnesovih podatkovnih centrov z namenom hrambe raziskovalnih podatkov na nacionalni ravni. Sledil je pozdravni nagovor direktorja Instituta informacijskih znanosti, Maribor (IZUM), dr. Aleša Bošnjaka, ki je naslovil delovanje zavoda in pomen infrastrukture kot tudi namenskih rešitev z vidika zagotavljanja informacijskih servisov slovenske znanosti. Uvodni sklop nagovorov je sklenil direktor Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – Arnes, mag. Marko Bonač. Po obeležitvi lanskoletne 30. obletnice Arnes v letošnjem letu še intenzivneje sodeluje z znanstvenoraziskovalno sfero, obenem pa je na kratko predstavil tudi zadnji projekt prenove hrbtenice optičnega omrežja in načrt gradnje novih podatkovnih centrov, ki bodo služili kot temeljna infrastruktura za omogočanje praks v skladu z načeli odprte znanosti.

Predstavitev EOSC-a kot del strategije Evropske unije za odprto znanost dr. Javierja Lopeza Albacete iz Evropske komisije se je posvetila prehodu znanosti v paradigmo odprte znanosti. Ta paradigma vpliva na celoten raziskovalni cikel in vse deležnike, spodbuja deljenje znanja in orodij čim prej v procesu raziskovanja, čim bolj odprto in skladno z načeli FAIR. Predstavitev je obravnavala EOSC kot osrednji del evropske raziskovalne politike, kot tudi strateške cilje za odprto znanost v Evropi v luči EOSC-a kot odprto in zaupanja vredno federacijo infrastruktur, združenih v sistem sistemov, ki omogoča evropskim raziskovalcem shranjevanje, deljenje, obdelavo, analizo in ponovno uporabo raziskovalnih digitalnih objektov. Predstavitev se je zaključila z načrti EOSC po letu 2027, vključno z razvojem in delovanjem temeljne infrastrukture, prek katere bo delovalo tudi vozlišče EOSC.

Sledila je predstavitev EOSC-a v nastajanju in njegova prihodnost s strani Karla Luybna, predsednika združenja EOSC Association, v kateri je opisal pobudo oblaka odprte znanosti. EOSC si namreč prizadeva za enostaven dostop in uporabo raziskovalnih podatkov prek različnih disciplin, temelji na načelih FAIR (najdljivo, dostopno, interoperabilno in ponovno uporabno). Poudaril je vizijo EOSC, ki vključuje vzpostavitev trajnostne infrastrukture za odprto deljenje znanstvenih rezultatov in spodbujanje praks odprte znanosti ter dodatno naslovil partnerstvo EOSC v okviru programa Obzorje Evropa, njegovem upravljanju, financiranju in prihodnji usmeritvi po letu 2027.

Mag. Dunja Legat, ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor, pa je zatem predstavila aktivnosti Slovenske skupnosti odprte znanosti – SSOZ. SSOZ šteje že 32 predstavnikov z akademskega, znanstveno-raziskovalnega, razvojnega, izobraževalnega ter infrastrukturnega področja. Lanskoletno razglasitev ustanovitve so pozdravili nacionalni akterji iz visokega šolstva, znanosti in inovacij kot tudi predstavniki Evropske komisije in združenja EOSC Association.

Dogodek se je nadaljeval s tematsko okroglo mizo, ki je naslovila spremembe vrednotenja znanosti v luči odprte znanosti in Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC). Gostje okrogle mize dr. Špela Stres, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije – ARIS, dr. Tomaž Boh, v. d. direktorja na Direktoratu za znanost in inovacije, prof. dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost na Univerzi v Mariboru in doc. dr. Sebastian Dahle, predsednik Eurodoc in član Mlade akademije, so v okviru moderiranja mag. Mira Pušnika, direktorja Centralnoe tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani – CTK, govorili o novem vrednotenju znanosti, kot ga spodbujata Evropsko raziskovalno območje (ERA) in koalicija CoARA, ki je usmerjeno v spodbujanje večje odprtosti, sodelovanja in odgovornosti v znanstveni skupnosti. Spremembe, ki jih je v slovenski prostor prinesla nova zakonodaja z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, so gostje prepoznali kot korak v pravo smer, ko je govora o odprti znanosti, a vseeno je še kar nekaj odprtih izzivov, ki bodo morali biti rešeni na relaciji znanstvenoraziskovalna skupnost, Slovenska skupnost odprte znanosti, in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Z večjo količino odprtih podatkov in prakticiranjem praks v skladu z načeli FAIR, ki zagotavljajo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo odprtih raziskovalnih podatkov, pa se odpirajo tudi s tem povezana pravna vprašanja. Dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI je tako predstavila temo avtorskih pravic skozi okvir odprtih podatkov za odprto znanost.

Predstavitev Marka Drobnjaka in Mihaela Dimca z naslovom Arnesova infrastruktura za odprto znanost se je osredotočila na vlogo Arnesa v podpori odprte znanosti. Arnes kot javni infrastrukturni zavod zagotavlja omrežne storitve raziskovalnim, izobraževalnim in kulturnim organizacijam ter spodbuja njihovo medsebojno in mednarodno sodelovanje. Predstavitev je izpostavila rešitve, ki omogočajo pokrivanje celotnega spektra znanstvenoraziskovalnega dela in posodobitve optične hrbtenice omrežja, ki izboljšujejo zanesljivost in hitrost prenosa podatkov. Dodatno sta poudarila vlogo Arnesa v kontekstu Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), skladno z nacionalnimi in evropskimi strategijami za odprto znanost. Prvič so bili javnosti predstavljeni tudi načrti za razvoj in gradnjo novih Arnesovih podatkovnih centrov, ki bodo podpirali shranjevanje in obdelavo raziskovalnih podatkov v skladu z načeli odprte znanosti.

V nadaljevanju so na okrogli mizi o E-infrastrukturi, digitalizaciji in načelih odprte znanosti, ki jo je vodil Peter Sterle iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, strokovnjaki z različnih področij delili svoje izkušnje in poglede. Sprva je dr. Jana Kolar kot predsedujoča ESFRI – Evropskemu strateškemu forumu za raziskovalno infrastrukturo (European Strategy Forum on Research Infrastructures) predstavila smernice za infrastrukturo v EU  in temeljna načela za uspešno implementacijo infrastrukturnih projektov, ki slonijo na dobrih praksah in strateških dokumentih, kot je Strateška raziskovalna in inovativna agenda oz. SRIA – Strategic Research and Innovation Agenda. Dr. Andrej Filipčič (Institut “Jožef Stefan”) je razpravljal o ravnanju s podatki v CERN-u in projektu Atlas, s poudarkom na razvoju infrastrukture kot tudi podatkovnih strategij, ki sledijo načelom FAIR. Mag. Irena Brvar je predstavila 25-letno delo Arhiva družboslovnih podatkov, izpostavila pa je tudi pomembnost vloge nagrajevanja in usposabljanja zaposlenih, ki razvijajo in upravljajo raziskovalno infrastrukturo. Prof. dr. Matej Praprotnik (Kemijski inštitut in Fakulteta za matematiko in fiziko UL) je govoril o raziskovalnem delu v sklopu projekta ERC, kjer ima obstoječa slovenska superračunalniška infrastruktura s superračunalnikom Vega pomembno vlogo pri zagotavljanju pogojev za perspektivne znanstvene preboje. Prof. dr. Zoran Ren (Upravni odbor Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije – ARIS, predsednik) je obravnaval vprašanje ustrezne uporabe javne infrastrukture in dostopa do nje, s poudarkom na vzdržnosti in strateškem načrtovanju slednje ter pomen ustreznih mehanizmov, ki omogočajo pregled obstoječe infrastrukture na ravni inštitucij kot na ravni države. Ivan Marić (Sveučilišni računski centar – Srce, Hrvaška ) je delil izkušnje Srca, hrvaškega infrastrukturnega zavoda, ki v nekaterih delovnih področjih sovpada z delovnimi aktivnostmi Arnesa, z infrastrukturo za odprto znanost, osvetlil izzive na nacionalni ravni in razpravljal o tem, kako trenutni modeli podpirajo znanstveni napredek. Dr. Milan Ojsteršek (Univerza v Mariboru, FERI, Laboratorij za heterogeno procesiranje) pa naslovil trenutno delo na repozotorijih, ki so nujno potrebni za podporo odprte znanosti. Gostje so strnili, da je javno dostopna infrastrukturna ključna za znanstvenoraziskovalno delo, saj ta kratkoročno kot tudi dolgoročno olajša in nenazadnje omogoča delovne procese, ki brez nje ne bi bili možni.

Z namenom spodbujanja odprte znanosti, odprtih podatkov in superračunalništva je bil kot pika na i najavljen tudi prvi Arnesov vseslovenski hackathon, ki bo naslovil enega od sedemnajstih Unescovih ciljev trajnostnega razvoja. Končna predstavitev rešitev s strani tekmovalcev bo prispevala k razumevanju umetne inteligence in njeni uporabi za korist človeštva. Panel je z najavo hackathona odprl Marko Drobnjak, sledil pa je niz treh izvrstnih predavanj. Damjan Harisch iz Arnesa je v svoji predstavitvi prikazal pot od podatkov do rezultatov s pomočjo superračunalnika. Sledilo je predavanje dr. Slavka Žitnika s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani z naslovom Je slovenščina premajhna za velike jezikovne modele (LLM)? Sklepno predavanje, ki je tako kot predhodna v nizu prihajajočih služilo kot motivacija za bodoče tekmovalce za razmišljanje izven okvirja, pa je izvedel Steve Fadden, PhD, ki je zaposlen v podjetju Google in je tudi predavatelj na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. Tema predavanja pa je bila hackanje dizajna in podatkov skozi skrivnosti trajnostne uporabniške izkušnje.

Drugi dan Slovenskega dneva odprte znanosti 2023 sta zaznamovala prodorna panela, pri katerih sta bila rdeča nit EOSC in delo z odprti podatki v različnih znanstvenih disciplinah. Vzporedno pa je potekal tudi nacionalni dogodek občanske znanosti.

Pod koordinacijo mag. Dunje Legat je bila predstavljena vrsta predavanj o inovativni uporabi odprtih podatkov v luči zgodb o uspehu EOSC. Prof. dr. Matija Strlič je predstavil napredek raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost E-RIHS pri uporabi odprtih podatkov za modeliranje dediščinskih zbirk, projekt, ki ima potencial za revolucijo ohranjanja in študija dediščinskih artefaktov. Dr. Tomaž Erjavec iz Instituta Jožef Stefan je osvetlil napredek v slovenskih jezikovnih virih in raziskovalni infrastrukturi, ki ga omogoča CLARIN.SI, in poudaril pomen jezika v digitalnih humanistiki. Prof. dr. Dean Korošak pa je obravnaval vlogo bazo raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru – BRiUM pri podpiranju univerzitetne avtonomije skozi digitalne prehode, kar poudarja sinergijo med odprtimi podatki in univerzitetno samostojnostjo.

Koordinatorica mag. Irena Vipavc Brvar pa je v nadaljevanju vodila sekcijo o praktičnih aspektih odprtih podatkov. Dr. Marko Petek je predstavil sistem za upravljanje z raziskovalnimi podatki pISA-tree, ki omogoča boljše upravljanje in izmenjavo podatkov med raziskovalci. Dr. Ana Slavec je delila izkušnje centra odličnosti InnoRenew CoE na področju podatkovnega skrbništva in ravnanja z raziskovalnimi podatki, poudarjajoč pomen dobrega upravljanja podatkov za uspešnost raziskovalnega dela. Dr. Ela Šegina z Geološkega zavoda Slovenije pa je predstavila projekt centralizacije senzorske mreže, ki se ukvarja z upravljanjem z velikimi podatki, kar je ključnega pomena za geološke raziskave.

Naslednji Dan odprte znanosti bo tako prek upoštevanja načel FAIR v znanstvenoraziskovalnem delu in spodbujanja razvoja znanstvenoraziskovalne infrastrukture priložnost za nadgradnjo letošnjega, ki je znova pokazal, da lahko dialog med vsemi deležniki rezultira v bogatitev celotne Slovenske skupnosti odprte znanosti.

Program predavanj in okroglih miz s posnetki:

* Predavanje v angleškem jeziku.