V torek, 21. aprila, je na Cipru potekal tripartitni dogodek Federacije Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), na katerem so uradno potrdili vključitev 14 novih vozlišč v federacijo. Med uspešnimi je bila tudi slovenska konzorcijska prijava, pri pripravi katere so pod koordinacijo Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) med drugim sodelovali Institut informacijskih znanosti, Maribor (IZUM), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI), Institut Jožef Stefan (IJS), Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ), Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK), Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in Inštitut za novejšo zgodovino (INZ).
Vozlišča kot povezovalna infrastruktura
V okviru Evropskega oblaka odprte znanosti vozlišča predstavljajo organizirane vstopne točke, ki raziskovalno skupnost povezujejo z infrastrukturo in storitvami. Uporabnikom omogočajo, da na enem mestu dostopajo do razpršenih raziskovalnih virov, jih shranjujejo, obdelujejo z naprednimi orodji in delijo. Cilj postopnega vključevanja novih vozlišč v Federacijo EOSC je zgraditi okolje, v katerem bodo raziskovalni podatki in storitve, kakršna je denimo uporaba računskih gruč, enostavno dostopni ne glede na državo ali znanstveno področje. Novo potrjena vozlišča bodo z majem stopila v proces priključitve in se v več zaporednih fazah do pomladi 2027 pridružila 13 že obstoječim vozliščem v EOSC-u.
Nacionalno vozlišče povezuje deležnike na narodni in mednarodni ravni
Projekt vzpostavitve nacionalnega EOSC vozlišča v Sloveniji s podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) vodi javni infrastrukturni zavod Arnes, ki bo skupaj z javnim infrastrukturnim zavodom IZUM in v tesnem sodelovanju z UM FERI in IJS zagotavljal ključno infrastrukturo za vzpostavitev in medsebojno povezovanje storitev za podporo znanstvenoraziskovalnega procesa. Pri tem bo ključnega pomena tudi izgradnja Arnesovega podatkovnega centra v Mariboru, ki bo dom novega najzmogljivejšega superračunalnika v Sloveniji v okviru Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) in prostor za dolgotrajno hrambo raziskovalnih podatkov ter nacionalnega oblaka za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Nepogrešljivo vlogo pri koordinaciji in usmerjanju delovanja vozlišča bo imela Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ), ki bo predstavljala most med infrastrukturo, razvijalci storitev in raziskovalno skupnostjo.
Poleg krepitve vezi znotraj slovenske znanstvenoraziskovalne skupnosti bo vzpostavitev vozlišča pomenila tudi nova mednarodna sodelovanja. Na dogodku na Cipru je bila kot posebej pozitivna izpostavljena pripravljenost in zrelost organizacij, ki se pridružujejo federaciji, in njihova jasna zavezanost k podpiranju evropske znanstvene skupnosti prek prostovoljnega deljenja virov ter storitev. Slovensko nacionalno vozlišče se bo tristransko povezovalo tudi z že vzpostavljenima poljskim in slovaškim nacionalnim vozliščem, hkrati pa bo začetek skupnega projekta s hrvaškim kandidatnim vozliščem, ki ga bo vzpostavil Računalniški center Univerze v Zagrebu (Srce).
Prispevek k evropskemu raziskovalnemu prostoru
Razvoj Federacije EOSC se vpenja v širša prizadevanja za vzpostavitev Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in zagotavljanje skladnosti raziskovalnih podatkov z načeli FAIR. V ospredju je ideja prostega pretoka znanja, podatkov in raziskovalcev. Združenje EOSC ima pri tem pomembno usklajevalno vlogo, saj skupaj z Evropsko komisijo in državami članicami vodi razvoj pobude. Odločitev podpira prizadevanja za vse večjo strateško vlogo EOSC v prizadevanjih Evropske unije za digitalno suverenost, vodilno vlogo na področju umetne inteligence in globalno znanstveno konkurenčnost.
