Avtorici dr. Maja Bogataj Jančič in Laura Pipan iz Inštituta za intelektualno lastnino (ODIPI), ki je članica SSOZ, sta na uglednem mednarodnem portalu Kluwer Copyright Blog objavili strokovni prispevek, v katerem analizirata nedavno zakonodajno spremembo na področju odprte znanosti v Sloveniji. Objavljeni članek obravnava uvedbo pravice do sekundarnega publiciranja (Secondary Publishing Right – SPR) v slovenski pravni red, ki je bila sprejeta maja 2025 z dopolnitvijo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C).
Slovenski državni zbor je spremembo zakona sprejel soglasno, s čimer se je Slovenija pridružila skupini evropskih držav, ki so že uvedle pravice do sekundarnega publiciranja kot pravni mehanizem za podporo odprtemu dostopu do javno financiranih raziskovalnih rezultatov. Posebnost slovenske ureditve je v tem, da SPR ni umeščena v zakon o avtorski in sorodnih pravicah, temveč v raziskovalno zakonodajo, kar po mnenju avtoric odpira zanimivo možnost tudi za druge države, kjer klasično avtorskopravno okolje otežuje naprednejše rešitve v prid odprte znanosti.
Nova ureditev omogoča, da so raziskovalni rezultati, sofinancirani z javnimi sredstvi v višini vsaj 50 %, lahko takoj objavljeni v odprtodostopnih repozitorijih in ponovno uporabljeni. To velja ne le za znanstvene publikacije, temveč tudi za raziskovalne podatke in programsko opremo. Ključno je, da zakon vzpostavlja zakonsko domnevo, po kateri prenos avtorskih pravic na založnika ne more preprečiti odprte objave, tudi kadar pogodbe določajo izključni prenos materialnih pravic.
Pravico do sekundarnega publiciranja lahko uveljavlja raziskovalec oziroma raziskovalka, njihov delodajalec ali raziskovalna institucija, ki prejema javna sredstva. Določbe zakona izrecno razglašajo za nične vse pogodbene klavzule, ki bi preprečevale odprto objavo rezultatov raziskav. S tem se pomembno krepi pravni položaj raziskovalcev, ki pogosto nimajo zadostne pogajalske moči ali pravnega znanja pri sklepanju založniških pogodb.
Avtorici v prispevku poudarjata tudi povezavo med pravico do sekundarnega publiciranja in že obstoječo obveznostjo ohranitve pravic (Rights Retention), ki je bila v Sloveniji uvedena leta 2021. Nova ureditev ta okvir nadgrajuje, saj omogoča odprto objavo tudi v primerih, ko raziskovalci pravic formalno niso ohranili, saj zakonska domneva prevlada nad pogodbenimi omejitvami.
Prispevek hkrati opozarja, da bo za učinkovito uveljavitev nove pravice potrebna nadaljnja prilagoditev podzakonskih aktov, institucionalnih politik ter sistematično izobraževanje raziskovalcev in strokovnih služb. Brez tega obstaja tveganje, da bo zakonodajna sprememba ostala neizkoriščena v praksi.
Celoten prispevek je objavljen na Kluwer Copyright Blog in je dostopen tukaj.
