Za učinkovito uresničevanje ciljev Priporočil o odprti znanosti UNESCO (2021) je ključno vzpostaviti transparentne in reprezentativne mehanizme spremljanja, ki bodo podpirali želeno preobrazbo ter omogočili prepoznavanje prednostnih vrzeli in potrebnih ukrepov.
Ker na globalni ravni še ni obstajal skupen okvir za spremljanje odprte znanosti, je francosko ministrstvo za visoko šolstvo in raziskave skupaj z domačimi strokovnjaki (Univerza v Loreni, inštitut Inria) pripravilo osnutek skupnih načel spremljanja. Besedilo je bilo predstavljeno decembra 2023 na konferenci mednarodnih strokovnjakov na sedežu UNESCA v Parizu (predstavitve so dostopne tukaj), kar je vodilo do oblikovanja pobude Open Science Monitoring Initiative (OSMI).
V sodelovanju z UNESCO-m je OSMI izvedla obsežno mednarodno posvetovanje, ki je zajelo mnenja deležnikov z vsega sveta. Cilj je bil zagotoviti, da bodo načela uporabna v raznolikih kontekstih in ustrezala različnim pristopom. V zadnjih mesecih so pobudniki OSMI in usklajevalni odbor na podlagi prispevkov več kot 150 strokovnjakov iz 41 držav z vseh petih celin pripravili končno različico dokumenta.
Objavljena načela za spremljanje odprte znanosti temeljijo na naslednjih treh osrednjih stebrih:
- ustreznost in pomen,
- transparentnost in ponovljivost,
- samoocenjevanje in odgovorna uporaba.
Načela upoštevajo različne vloge, zmogljivosti in vire deležnikov ter vključujejo tako kvalitativne kot kvantitativne kazalnike. Pomembno je, da niso namenjena ocenjevanju posameznih raziskovalcev. Njihova vloga je predvsem usmerjevalna in spodbudna, ne pa predpisovalna. Namenjena so oblikovanju, vrednotenju in izboljševanju nacionalnih ali institucionalnih sistemov spremljanja odprte znanosti.
Načela predstavljajo pomemben korak k skupnemu razumevanju in primerljivemu spremljanju odprte znanosti na mednarodni ravni. Do njih lahko dostopate tukaj.
